Četrtek,
7. 8. 2014,
15.01

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

tožba Nataša Pirc Musar zloraba osebnih podatkov

Četrtek, 7. 8. 2014, 15.01

8 let, 8 mesecev

Tudi sto Slovencev toži Facebook

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Zakaj je zasebnost Američanov na Facebooku bolj varovana kot zasebnost slovenskih uporabnikov in kaj lahko naredite za svojo varnost?

Avstrijski aktivisti za zaščito osebnih podatkov so sprožili skupinsko tožbo proti družbenemu omrežju Facebook (FB). Do zdaj se je iniciativi pridružilo več kot 20 tisoč uporabnikov iz stotih držav. Kampanjo z imenom Europe versus Facebook vodi avstrijski pravnik Max Schrems, ki je že pred leti opozarjal na zlorabe omrežja FB.

Po besedah nekdanje informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar je komaj 26-letni pravnik takrat od Facebooka zahteval, da mu pove, katere podatke o njem zbira. "Dobil je za 1.200 strani podatkov," za Planet Siol.net pojasni Pirc Musarjeva. Tožba oziroma njen izid bo precedenčen, je prepričana, pri tem pa opozarja, da se države Evropske unije niso ustrezno odzvale niti na odkritja Edvarda Snowdna. Po podatkih, ki so jih objavili na svoji spletni strani, se je danes skupinski tožbi zoper Facebookovo podružnico na Irskem, kjer velja evropska zakonodaja, pridružilo že več kot 20 tisoč uporabnikov.

"Mejo smo za zdaj določili pri 25 tisoč tožnikih. Uporabniki se še vedno lahko pridružijo kampanji, tožbi pa se bodo morda lahko pridružili pozneje," za Planet Siol.net pojasni Schrems. Tožbo bo obravnavalo sodišče na Dunaju.

Tožbi se je pridružilo že več kot 20 tisoč uporabnikov Največ je Nemcev in Avstrijcev, pridružilo pa naj bi se jim približno sto uporabnikov iz Slovenije, pojasni Schrems. K skupinski tožbi je iniciativa povabila vse uporabnike, razen tistih, ki živijo v ZDA ali Kanadi. S tožbo naj bi vsak uporabnik zahteval 500 evrov odškodnine, saj cilj tožbe ni denarna korist, temveč zagotovitev zasebnosti.

Skupina največjemu socialnemu omrežju na svetu, ki ima po nekaterih podatkih milijardo in 32 milijonov uporabnikov, očita zlorabo osebnih podatkov, nespoštovanje evropske zakonodaje in sodelovanje z ameriškimi obveščevalnimi službami. In kaj pričakujejo od tožbe? "Upamo, da bomo dosegli, da bodo ameriška podjetja spoštovala temeljne pravice evropskih uporabnikov," pojasni sogovornik.

Facebook naj bi zakon kršil na naslednje načine: - uporablja podatke, ne da bi uporabnike prosil za dovoljenje, - postavlja nezakonita pravila uporabe podatkov, - spremlja uporabnike, - s pomočjo podatkov nadzira uporabnike, - uporabnike samodejno vključi v Graph search, - sodeluje z ameriško Nacionalno agenciji za varnost (NSA) v programu Prism, ki uporablja osebne podatke.

Pirc Musarjeva: Za ameriške državljane sodna odredba, za ostale nič Pirc Musarjeva težavo vidi v tem, da imajo državljani EU manj pravic kot državljani ZDA: "NSA zbira podatke o posameznikih od vseh velikanov, kot so Google, Amazon in Facebook, pri čemer za informacije o Američanih potrebuje odredbo sodišč, za državljane tretjega sveta pa ne." Po njenem mnenju bo Schrems s tožbo skušal ugotoviti, koliko ZDA upoštevajo evropsko zakonodajo, ki je pri obdelavi osebnih podatkov izjemno stroga.

Sprašuje se tudi, ali bo sodišče na Dunaju upoštevalo razliko med evropsko in ameriško zakonodajo, ali bo torej v tožbi zoper irsko podružnico Facebooka upoštevalo princip krajevne pristojnosti.

Informacijski pooblaščenec: Želimo, da jim uspe Podoben pomislek o krajevni pristojnosti izražajo tudi v uradu informacijskega pooblaščenca. "Primer je povezan z več relativno zapletenimi pravnimi vprašanji, začenši z vprašanjem stvarne in krajevne pristojnosti dunajskega gospodarskega sodišča. Presojati uspešnost tožbe vnaprej je vselej tvegano," pravi namestnica informacijske pooblaščenke Rosana Lemut Strle. V uradu sicer iniciativo pozdravljajo.

Zapisali so namreč, da bi si kot varuhi osebnih podatkov želeli, da tožniki uspejo, še zdaleč pa ne gre za enostavna pravna vprašanja: "Tako se lahko zgodi, da bo postopek končan, še preden bi prišlo do vsebinske presoje, ker bi naslovno sodišče odločilo, da za obravnavo primera ni pristojno. Sicer pa gre po našem vedenju za prvo oziroma edino tovrstno skupinsko tožbo."

Kot nekdanja informacijska pooblaščenka Pirc Musarjeva ugotavlja, da se morajo očitno zganiti ljudje sami, če se že države EU ne. To se je pokazalo že pri Snowdnu, ko niso nič storile oziroma se je medlo odzvala le Nemčija, ko je Snowden razkril, da so Američani prisluškovali tudi nemški kanclerki Angeli Merkel. Vzrok je po njenem mnenju v tem, da je Velika Britanija članica čezatlantske povezave, ki obvladuje kar 98 odstotkov vseh podatkov.

"Tudi Slovenija se ni odzvala in tudi pri nas je težava. Naj povem, da sem kot informacijska pooblaščenka šest let opozarjala vlado, da je zakon o Sovi neustaven. Veljavni zakon namreč omogoča prisluhe na mednarodnih zvezah brez odredb sodišč," še pove Pirc Musarjeva. Akcijo mladega Avstrijca tako vidi kot nekaj pozitivnega: "Tu smo dokaj nemočni, in če se že države ne postavijo za nas, se moramo sami," pravi.

"Ko gre za splet in družbena omrežja, konkretno tudi facebook, je največja težava v pomanjkanju pristojnosti posameznih nacionalnih organov za varstvo osebnih podatkov, tudi nacionalnih sodišč za ukrepanje, saj upravljavci osebnih podatkov nimajo sedeža ali podružnice v državi. Tako smo posameznikom predlagali, da težave rešujejo neposredno s Facebookom, ki ima v ta namen vzpostavljene določene mehanizme," pravi Lemut Strletova.

Pojasni še, da kot posledica sodbe evropskega sodišča v zadevi Španija proti Googlu, med organi za varstvo osebnih podatkov v državah članicah poteka intenzivno iskanje rešitev problema pomanjkanja pristojnosti z mehanizmom sodelovanja. "Smernice o tem bodo pripravljene predvidoma to jesen," so zapisali v uradu.

FB se premalo zaveda, da mu moč dajemo uporabniki Facebook je ekshibicionističen in egocentričen medij. Cena, ki jo plačamo za to, da smo vključeni vanj, je izguba dela zasebnosti, pravijo poznavalci, meja med javnim in zasebnim pa je vedno bolj meglena.

"Facebook nikogar ne sili, da postane njegov uporabnik. Vsak se je sam odločil, da bo začel uporabljati največje omrežje na svetu. A na njem veljajo njegova pravila, ki ste jih potrdili ob registraciji. Če vam niso všeč, lahko poberete lopatko in grabljice ter zapustite njegov peskovnik. Na drugi strani pa podpiram kampanjo Europe vs. Facebook predvsem zato, ker se FB premalo zaveda, da mu moč dajemo uporabniki. Brez nas ne obstaja, zato so potrebna bolj jasna pravila in predvsem manj pooblastil, ki jih dajemo FB," pojasni Matej Špehar, nekdanji novinar, ki se je posvetil socialnim omrežjem.

Doda tudi, da le redkokdo ve, da ko na telefon namestimo Facebookov Messanger, s tem dovolimo Facebooku, da telefon sam pošilja sporočila SMS, snema vaš telefonski pogovor ali okolico, snema videe, brska po vašem telefonskem imeniku … "Vse brez vaše vednosti ali dovoljenja. No, pravzaprav ste to dovolili takrat, ko ste namestili aplikacijo. Zaradi takšnih grobih posegov podpiram iniciativo iz Avstrije," še pojasni.

Uporabite zdravo kmečko pamet Kako zaščititi svojo zasebnost na socialnem omrežju? "Najbolj preprost nasvet je – uporabite zdravo kmečko pamet in ne klikajte vsepovprek. Obstaja zelo resničen rek 'There ain't no such thing as a free lunch'. Če preprosto prevedem – omrežja so večinoma res brezplačna za uporabnike, a le na prvi pogled. Upravitelj omrežja namreč dobi najbolj vredno valuto današnjega dne – vse vaše podatke. Te nato prodaja oglaševalcem," pojasni Špehar.

Če želite v analognem svetu pustiti dober vtis, poskrbite, da vaš analogni svet ne bo kazal drugačne slike Samo od nas, uporabnikov, je torej odvisno, koliko smo pripravljeni "plačati" za uporabo Facebooka, dodaja sogovornik. Po njegovem mnenju se morajo mladi zavedati, da se v trenutku, ko odprejo profil na FB, začne pisati njihov življenjepis. Gre za neke vrste spletni dnevnik, v katerega zapisujemo svoje občutke, dogodke, komentiramo druge vsebine, objavljamo fotografije in videe iz zasebnega življenja.

"Tako nastaja nekakšen naš digitalni dnevnik, naš spletni CV, ki pa ga lahko hitro, sploh če smo nevešči nastavitev zasebnosti, vidi marsikdo," pojasni Špehar. Če želite torej v analognem svetu pustiti dober vtis, sploh če iščete novo službo, dodaja, poskrbite, da vaš digitalni svet ne bo kazal drugačne slike.