Tudi roboti v bolnišnici lahko delajo napake. Kako varni so pacienti v celjski bolnišnici?

Roboti postajajo nekaj vsakdanjega tudi v svetu medicine. Eden izmed priljubljenih pomočnikov v kirurgiji je robot oziroma kirurški robotski sistem Da Vinci, ki s štirimi rokami nadomešča kirurga. Od maja 2010 ga imajo tudi v celjski bolnišnici. Zanj so odšteli 1,75 milijona evrov, z njim pa so izvedli že več kot tisoč operacij.

Natančnost, hitrost in hitrejše okrevanje Operacija z robotom kirurgu omogoča izvedbo večjih, zapletenih kirurških posegov skozi majhne reze, zaradi desetkrat povečane slike, ki je tridimenzionalna, pa je izvedba posega natančnejša, navajajo na spletni strani celjske bolnišnice.

Prednosti za bolnika, ki ga operirajo s pomočjo tega kirurškega sistema, so: - manj bolečin, - manjša izguba krvi, - manj brazgotin, - krajši čas do ozdravitve, - hitrejša vrnitev v normalno delovno okolje, - v večini primerov boljši klinični rezultati.

V ZDA več kot tisoč napak v 1,7 milijona izvedenih operacijah Ne glede na vse pozitivne lastnosti, ki jih prinaša robotska kirurgija, pa je nedavna raziskava na področju robotov, ki sta jo opravili univerzi v Illinoisu in Chicagu, pokazala, da tudi roboti lahko delajo napake.

V študiji so pod drobnogled vzeli delovanje robotov kirurgov v 14 letih, ko je bilo izvedenih 1,7 milijona operacij, in ugotovili, da so bile napake robotov vzrok za 144 smrti in več kot 1300 poškodb pri pacientih. Ker so jim podatke posredovale zgolj bolnišnice v ZDA, ki so to želele, pa bi bile lahko številke v resnici še višje, piše hrvaški Globus, a dodaja, da je pričakovati, da bo z izpopolnjevanjem tehnologije napak v prihodnje manj.

Najpogostejši vzrok za smrt ali poškodbo so zlomljeni instrumenti v telesu pacienta, električno iskrenje, ki povzroča opekline tkiva, in napake v sistemu, zaradi česar so operacije trajale dlje, kot bi morale. Operacije, pri katerih so se te napake dogajale najpogosteje, pa so bile operacije srca, pljuč, glave in vratu, medtem ko je bilo manj težav pri ginekoloških in uroloških operacijah.

V Celju brez nevšečnosti Glede na podatke iz ZDA smo se obrnili tudi na celjsko bolnišnico in preverili, kako varen je robotski sistem, ki ga uporabljajo pri nas. Kot je navedel direktor Splošne bolnišnice Celje Marjan Ferjanc, aparat ni poškodoval nobenega pacienta, prav tako zaradi aparata ni noben pacient umrl.

Prav tako v celjski bolnišnici izvajajo operacije na področju urologije ter operativne posege na ledvicah in mehurju ter operacije debelega črevesja in danke zaradi malignih in benignih obolenj na področju abdominalne kirurgije.

V ZDA imajo sicer tudi največje število robotov v operacijskih dvoranah, in sicer kar 2153. V Evropi jih je 499 (eden v Sloveniji), na Japonskem 183, drugod po svetu pa jih je še 267.