Sobota, 10. 10. 2020, 14.27
4 leta
Tudi če se globalno segrevanje omeji na dve stopinji Celzija, se bo gladina morja dvignila za 2,5 metra #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,46
23
Taljenje ledu na Antarktiki bo povzročilo dvig gladine morja za približno dva metra in pol po vsem svetu, tudi če se ogrevanje Zemlje omeji na okoli dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo, ugotavlja študija, objavljena v reviji Nature. Led pa se ne bo obnovil, tudi če bi temperatura kasneje padla na trenutni nivo.
Kot ugotavlja skupina raziskovalcev z univerze v Potsdamu in univerze Columbia v New Yorku, bi bile posledice dviga gladine morja zelo škodljive za obalna mesta in kulturno dediščino po vsem svetu.
V študiji z naslovom The hysteresis of the Antarctic Ice Sheet, ki je bila konec septembra objavljena v reviji Nature, so ugotavljali, da bi ogrevanje Zemlje že za dve stopinji glede na predindustrijsko raven stalilo toliko ledu na Antarktiki, da bi se gladina morja dvignila za 2,5 metra. Pri ogrevanju Zemlje za štiri stopinje pa bi dvig gladine znašal 6,5 metra, pri šestih stopinjah že skoraj 12 metrov, pri desetih stopinjah pa več kot 50 metrov, kar bi povzročilo stalitev praktično vsega ledu na Antarktiki.
Animacijo, kako bi se talil led na Antarktiki, če bi se poviševala povprečna globalna temperatura, si lahko pogledate v videu zgoraj.
Temperatura se je že dvignila za približno eno stopinjo
Pri tem je treba dodati, da se je po podatkih medvladne skupine ZN za podnebne spremembe (IPCC) zaradi človeškega delovanja temperatura Zemlje od predindustrijske dobe, ki zajema čas med leti 1850 in 1900, že dvignila za okoli eno stopinjo Celzija. Če se bo to dogajalo še naprej, bo okoli leta 2040 globalen dvig temperature, ki jo povzroča človek, znašal 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo, ugotavlja IPCC. Temperatura Zemljinega ozračja in oceanov se namreč dviga za približno 0,2 stopinje Celzija na vsakih deset let.
Več kot polovica vse vode na Zemlji
Antarktični ledeni pokrov, ki je debel skoraj pet kilometrov, je daleč največji potencialni vir globalnega dviga morske gladine, saj je vanj zajeta več kot polovica sladkovodnih virov na Zemlji. Če bi se stopil ves led na Antarktiki, bi se gladina morja dvignila za kar 58 metrov. To bi se zgodilo, če bi se ozračje segrelo za več kot deset stopinj Celzija glede na predindustrijsko raven.
"Ko se zaradi toplogrednih plinov, ki jih povzroča človek, okoliška oceanska voda in ozračje segrevata, led izgublja maso in sčasoma postane nestabilen. Zaradi samega obsega Antarktike je njen potencial za dvig morske gladine ogromen," je ob predstavitvi članka dejala ena od avtoric Ricarda Winkelmann.
Taljenje je praktično nepovratno
Anders Levermann, soavtor članka, je poudaril, da Antarktika obstaja približno 34 milijonov let. "Naše simulacije kažejo, da ko se led enkrat stopi, se ne povrne v prvotno stanje, tudi če bi se temperatura sčasoma spet znižala," je dejal.
Kot je še dodal, bi se temperature dejansko morale vrniti na predindustrijsko raven, da bi se led povrnil v prvotno stanje, kar pa je zelo malo verjeten scenarij. "To, kar zdaj izgubimo na Antarktiki, izgubimo za vedno," je dejal.
"Če se odpovemo Pariškemu sporazumu, se odpovemo Hamburgu, Tokiu in New Yorku"
Kot še dodajajo avtorji raziskave, sta se izguba in taljenje ledu v zadnjih desetletjih na Antarktiki znatno povečala. "Usoda Antarktike in s tem tudi naših mest in kulturnih znamenitosti po vsem svetu je zdaj v naših rokah," so zapisali in poudarili, da mora globalno segrevanje ostati pod dvema stopinjama glede na predindustrijsko raven.
To je tudi cilj Pariškega podnebnega sporazuma, v okviru katerega so se države podpisnice – med njimi je tudi Slovenija - zavezale, da se dvig povprečne globalne temperature ohrani znatno pod dvema stopinjama Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem. Prizadevale pa naj bi si za omejitev dviga globalne temperature za največ 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje.
Soavtor študije Anders Levermann je to ponazoril na slikovit način: "Če se odpovemo Pariškemu sporazumu, se odpovemo Hamburgu, Tokiu in New Yorku." Pa tudi Piranu in drugim slovenskim obalnim mestom, dodajamo.
Kakšna bi bila slovenska obala, če bi se morje dvignilo za deset metrov
Spodaj si lahko ogledate video, v katerem je prikazano, kolikšen del slovenske obale bi bil pod vodo, če bi se morje dvignilo za deset metrov. To bi se, glede na študijo, zgodilo, če bi se globalne temperature v primerjavi s predindustrijsko ravnjo zvišale za okoli pet stopinj Celzija.
Avtor videa: Matic Tomšič
Preberite še:
23