Sreda,
19. 4. 2017,
19.31

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 7,60

57

Natisni članek

Natisni članek

Janez Janša Janez Janša

Sreda, 19. 4. 2017, 19.31

7 let, 1 mesec

Tožilci gredo nad Janšo: bo moral vrniti 400 tisoč evrov?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 7,60

57

Janez Janša | Foto Bojan Puhek

Foto: Bojan Puhek

Specializirano državno tožilstvo je na sodišče vložilo tožbo zoper predsednika SDS Janeza Janšo, s katero zahteva odvzem premoženja nezakonitega izvora, poroča POP TV. Po neuradnih podatkih gre za skoraj 400 tisoč evrov. V preiskavi naj bi ugotovili, da je Janša porabil več denarja, kot ga je zaslužil.

Specializirano tožilstvo je v finančni preiskavi ugotovilo, da naj bi imel prvak opozicije Janez Janša za več kot pol milijona evrov premoženja nepojasnjenega izvora, poroča POP TV. V tožbi zdaj tožilstvo zahteva, da se Janši odvzame dobrih 395 tisoč evrov premoženja. Janša bo moral na sodišču dokazati, da je denar dobil na zakonit način. Katero premoženje natančno želi tožilstvo odvzeti s tožbo, še ni znano.

Tožilci dve leti čakali ustavno sodišče

Finančna preiskava zoper nekdanjega predsednika vlade Janšo, njegovo ženo Urško Bačovnik Janša, njegovega brata Rajka Janšo in bančnico Natašo Pajenk je bila končana v začetku leta 2015. Tožilci so dve leti čakali z vložitvijo tožbe, saj je bilo na ustavnem sodišču vloženih več pritožb zoper najpomembnejše člene zakona o odvzemu nezakonitega premoženja.

Še enkrat večji znesek, kot ga je odkril KPK

Po informacijah, dostopnih Siol.net, so tožilci v postopku finančne preiskave proti Janši ugotovili, da je znesek nepojasnjenega premoženja enkrat večji od tistega, ki ga je v svojih ugotovitvah navajala Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Leta 2013 je ta odkrila, da se je njegovo premoženje povečalo za vsaj 210 tisoč evrov, njegovega izvora pa Janša ni znal pojasniti.

Za odziv smo se obrnili tudi na predsednika SDS Janeza Janšo oziroma na njegovo stranko. Prvaka opozicije smo vprašali, ali je z vloženo tožbo seznanjen in kako se bo zagovarjal.

Tri osebe iz Janševe mreže

Janez Janša s pomočjo svoje ožje in širše družine zgradil model nekakšne gotovinske ekonomije, v katero je več let iz uradno neznanega izvora pritekal svež denar. Z njim je Janša financiral nakupe nepremičnin, osebnega avtomobila in tekoče potrebe. V tem modelu so imele ključno vlogo tri osebe. Prva je Nataša Pajenk, uslužbenka bank, pri katerih je Janša najemal posojila (Sparkasse, Unicredit in BKS), sicer sestrična Urške Bačovnik Janša. Pajenkova je operativno vodila nakupe Janševih nepremičnin in urejala njihovo financiranje. Leta 2009 naj bi tako prodajalcu nakazala 32.500 evrov are za nakup stanovanja na ljubljanski Mesarski cesti.

Drugi steber ekonomije nekdanjega predsednika vlade je bil Rajko Janša. Ta je Janezu Janši več let posojal večje zneske gotovine, o katerih prvak SDS pred KPK ni vedel povedati domala ničesar. Med njimi je tudi 48 tisoč evrov za nakup avtomobila znamke Volvo in plačilo sodnih taks. Po naših podatkih naj bi se finančna preiskava lotila tudi vprašanja, od kod Rajku Janši, podjetniku, ki se je v obdobju bratove vlade preživljal s prodajo poslovnih daril podjetjem, tolikšne količine denarja.

Odgovor nanj je zelo verjetno povezan s tretjo osebo iz Janševe mreže – nekdanjim solastnikom Pristopa Francijem Zavrlom. Njegovo luksemburško podjetje Falcone je namreč leta 2007 od Rajka Janše za 1,15 milijona evrov odkupilo družbo Promart Design. Po podatkih iz odredbe je finančna preiskava zajela tudi ta posel, tožilstvo pa je že pred časom sumilo, da naj bi bil prav Rajko Janša vir dela bratovega premoženja nezakonitega izvora. 

Video: kako se je leta 2015 zagovarjal Janša

Tožilstvo: Zakon ne določa roka za vložitev tožbe o odvzemu premoženja nezakonitega izvora

Specializirano državno tožilstvo je navedbe prvaka SDS Janeza Janše o tem, da je skrajni rok za vložitev tožbe za odvzem premoženja nezakonitega izvora v njegovem primeru potekel že pred več kot dvema letoma, pospremilo s pojasnilom, da zakon ne določa roka za vložitev tožbe.

Janša je v odzivu navedel, da se je skrajni rok za vložitev tožbe iztekel 14. aprila 2015, torej pred več kot dvema letoma. A na Specializiranem državnem tožilstvu so pojasnili, da zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora ne določa roka za vložitev tožbe. Glede na določbe zakona tožečo stranko veže rok enega meseca le v primeru, če je odrejeno začasno zavarovanje. (STA)

 

Danes je narok v tožbi, ki jo je specializirano državno tožilstvo vložilo proti nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju. Prvotno je zahtevalo vračilo 121 tisoč evrov domnevno nezakonito pridobljenega premoženja, zdaj je svoj zahtevek po neuradnih informacijah zvišalo na 250 tisoč evrov.

Preberite še:

Bodo Draganu Tošiću, Mariji Zagožen in drugim odmrznili milijone evrov?