Bodo Draganu Tošiću, Mariji Zagožen in drugim odmrznili milijone evrov?

Danes je pomemben dan za policiste, tožilce, sodnike in druge preiskovalce afer Patria in Balkanski bojevnik. Ustavno sodišče bi namreč lahko odločilo o tem, ali je zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora skladen z ustavo. 

Foto: Bor Slana

Patria in Balkanski bojevnik sta kazenska postopka, ki sta v zadnjih letih verjetno najbolj odmevala v javnosti. Bila sta predmet političnih razprav, na veliko pa sta zaposlovala preiskovalne organe in sodišča. 

Prav zato policisti, tožilci, davčni inšpektorji in uslužbenci urada za preprečevanje pranja denarja nestrpno čakajo na odločitev ustavnega sodišča o ustavnosti zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Ustavno sodišče bi tako lahko že danes odpravilo zamrznitev premoženja v teh dveh zadevah, pridobljenega na domnevno sporen način. 

Ogrožene tudi druge finančne preiskave

Na kocki je veliko. Ne le, da bi v tem primeru Dragan Tošić, domnevni vodja slovenske veje organizacije srbskega veletrgovca s kokainom Darka Šarića, spet imel v rokah nepremičnine in terjatve v skupni vrednosti skoraj sedem milijonov evrov. 

Finančno preiskavo proti Janezu Janši je tožilstvo uvedlo leta 2013. Odločitve o tem, ali bo vložilo tožbo, še ni sprejelo. Finančno preiskavo proti Janezu Janši je tožilstvo uvedlo leta 2013. Odločitve o tem, ali bo vložilo tožbo, še ni sprejelo. Foto: STA Pod vprašajem bi se znašlo tudi preostalih 14 finančnih preiskav, ki jih specializirano državno tožilstvo trenutno vodi zoper 41 oseb in eno podjetje. "Resnosti posledic, ki bi jih imela odločitev ustavnega sodišča ob morebitni razveljavitvi zakona ali njegovih posameznih členov", se zavedajo tudi na ministrstvu za pravosodje, ki ga vodi Goran Klemenčič.

Ustavno sodišče sicer o tem, ali je zakon o premoženju nezakonitega izvora skladen z ustavo, odloča že skoraj dve leti. 

Danes bo imelo na mizi zahtevi za oceno ustavnosti, ki sta ju vložili okrožno in višje sodišče v Ljubljani. 

Prvo je to storilo v zadevi Tošić, v kateri je tožilstvo finančno preiskavo uvedlo tudi proti njegovi ženi Meri Tošić. Trajala je leto in pol, utemeljitev pa je obsegala 37 strani.


Preberite še:

-> Projekt TEŠ6 je bil laž. Višji računi za elektriko bodo resnica.
-> Finančni trgi Agrokorju obračajo hrbet, v Mercatorju nova odpuščanja


Napadajo ključne določbe zakona

Medtem višje sodišče dvomi o ustavnosti finančne preiskave zoper premoženje pokojnega Jožeta Zagožna, enega od osumljencev v zadevi Patria. Preiskovalci so na njegovih računih v Avstriji našli 271 tisoč evrov, ki naj bi bili domnevno nezakonitega izvora. Tožilstvo je finančno preiskavo uvedlo tudi zoper preostale člane družine Zagožen. 

Višje in okrožno sodišče v zahtevi za oceno ustavnosti napadata najpomembnejši del zakona. Gre za člene, ki opredeljujejo: 

  • kaj je sploh premoženje, ki je predmet finančne preiskave, 
  • za katero premoženje se domneva, da je pridobljeno na nezakonit način, in
  • da je premoženje, ki je po ugotovitvi sodišča nezakonitega izvora, mogoče zaseči in to tako preide v last Republike Slovenije.

Odmrzniti bo treba 20 milijonov evrov

Če bo presodilo, da so nekatere določbe in členi zakona neustavni, bo prvo na potezi tožilstvo. 

Na hranilnih knjigah družine Zagožen (na fotografiji Marija Zagožen) v Avstriji je 330 tisoč evrov. Na hranilnih knjigah družine Zagožen (na fotografiji Marija Zagožen) v Avstriji je 330 tisoč evrov. Foto: STA Najprej bo moralo razmeroma hitro odmrzniti zavarovano premoženje. Tožilstvo je do zdaj s 15 finančnimi preiskavami ali tožbami začasno zavarovalo za skoraj 16 milijonov evrov domnevno nezakonitega premoženja. Skoraj polovica tega zneska je premoženje v lasti Tošića oziroma njegove žene. V dveh primerih je tožilstvo v fazi preiskave ali tožbe odredilo tudi začasni odvzem premoženja, skupaj vrednega 4,2 milijona evrov. 

Prav tako bo tožilstvo moralo pregledati, katere od spornih členov je uporabilo v posameznih preiskavah. Odprlo se bo vprašanje, ali lahko preiskovanci, ki jih je tožilstvo preganjalo po neustavnih členih, državo tožijo za povzročeno škodo. Tožilstvo je do zdaj na sodišče skupaj vložilo 16 tožb proti 36 fizičnim in sedmih pravnim osebam. Skupna vrednost: 22,8 milijona evrov.

Kaj bo s temi postopki, bo dokončno jasno danes.  

Čakajo tudi s tožbo proti Janezu Janši

Že do zdaj je nad preiskavami visela senca morebitne neustavnosti. To priznavajo tudi na ministrstvu: "Znano je, da so pristojni organi pri izvajanju določb zakona v praksi precej zadržani ravno zaradi pričakovanja vsebine odločitve ustavnega sodišča."

Tožilstvo tako do danes še ni sprejelo odločitve o tem, ali bo na primer vložilo tožbo proti nekdanjemu predsedniku vlade Janezu Janši. Finančno preiskavo, ki je poleg prvaka SDS zajela tudi njegovo ženo Urško Bačovnik Janša, brata Rajka Janšo in bančnico Natašo Pajenk, je specializirani državni tožilec Stanislav Pintar končal že v začetku leta 2015. 

Zahtevo za oceno ustavnosti zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora je vložil tudi Andrej Lovšin, nekdanji predsednik uprave Intereurope. Zahtevo za oceno ustavnosti zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora je vložil tudi Andrej Lovšin, nekdanji predsednik uprave Intereurope. Foto: STA To je bilo prav v obdobju, ko so na ustavno sodišče že začele deževati zahteve za oceno ustavnosti zakona. Skupaj se jih je nabralo 12. Deset od teh so vložili posamezni pobudniki, zoper katere tožilstvo vodi postopke odvzema nezakonito pridobljenega premoženja. 

Med njimi so na primer nekdanji predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin, Vlasta Mrčinko, žena nekdanjega ptujskega policista, ki ga v Italiji čaka sojenje zaradi trgovine z mamili, in Rudolf Trček, bratranec nekdanjega stečajnega upravitelja Braneta Goršeta, ki je bil sprva obsojen za pomoč pri pranju denarja v stečaju Hidra Koper, na vrhovnem sodišču pa so ga lani oprostili vseh obtožb. 

Eden od glavnih argumentov vlagateljev teh zahtev je dejstvo, da lahko tožilstvo postopek za odvzem nezakonitega premoženja začne, ne da bi bil posameznik pred tem obsojen za kaznivo dejanje. 

"Če bo ustavno sodišče zakon deloma ali v celoti razveljavilo, bo priprava ustrezne alternativne rešitve za ministrstvo ena od absolutnih prednostnih nalog," poudarjajo na ministrstvu. 

"V preteklem letu smo namreč opravili dodatne primerjalno-pravne analize morebitnih drugačnih rešitev na področju tako imenovane civilne konfiskacije protipravno pridobljene premoženjske koristi, saj se je na tem področju od sprejema zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora zgodil občuten napredek na ravni evropske zakonodaje ter prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, ki spodbuja tovrstno konfiskacijo," dodajajo na ministrstvu. 

O podrobnostih morebitne alternativne rešitve bo po njihovem mogoče govoriti šele, ko bosta znani odločitev in vsebina obrazložitve ustavnega sodišča. 

Najučinkovitejše sredstvo za boj proti kriminalu

Državni zbor je zakon sprejel oktobra 2011. To je bil čas, ko je javnost zaradi krize spodbujala k bolj učinkovitemu odkrivanju in pregonu organiziranega kriminala. Odvzem premoženja je po njegovem mnenju najučinkovitejše sredstvo za boj proti gospodarskemu in organiziranemu kriminalu," je takrat dejal Franco Juri, poslanec Zares, ki je predlagala novelo zakona. 

Ministrstvo za pravosodje, ki ga vodi Goran Klemenčič, čaka na odločitev ustavnega sodišča. Ministrstvo za pravosodje, ki ga vodi Goran Klemenčič, čaka na odločitev ustavnega sodišča. Foto: Matej Leskovšek Z zakonom je država uvedla institut finančne preiskave. Gre za mehanizem, ki tožilstvu v navezi s finančno upravo in uradom za preprečevanje pranja denarja omogoča razmeroma hitro in učinkovito povrnitev domnevno protizakonito pridobljenega premoženja. 

Tožilstvu je omogočilo zaseg ali začasno zamrznitev za najmanj 50 tisoč evrov nezakonitega premoženja v lasti osumljencev ali njihovih najbližjih. Pred tem je bilo to mogoče le ob pravnomočni obsodbi. 

Kar je najpomembneje, osumljenec mora v finančni preiskavi, ki se lahko nanaša na obdobje petih let, po načelu obrnjenega kazenskega bremena sam dokazovati zakonitost svoje lastnine. V prvotni različici zakona so imele tožene stranke celo le osem dni časa za ugovor. Ustavno sodišče je nato rok podaljšalo za 22 dni. 

Nove pristojnosti so na tožilstvu zagrabili z obema rokama. 

Samo v zadnjih dveh letih je tožilstvu uspelo s tremi tožbami za vračilo nezakonito pridobljenega premoženja: proti Andreju Laporniku, ki je bil leta 2014 obsojen zaradi trgovine z mamili, mariborskemu gostincu Alešu Bračku, obtoženemu trgovine z ljudmi, in Senadu Pavlekoviću, ki je bil leta 2013 obsojen na tri leta zaporne kazni zaradi trgovine z orožjem. Skupna vrednost dosojenega zneska je presegala 2,1 milijona.

Skupno je odredilo 32 finančnih preiskav zoper 120 fizičnih in 76 pravnih oseb. 

Dragan Tošić čaka na razplet sojenja

Po razveljavitvi sodbe se je aprila lani začelo ponovno sojenje v zadevi Balkanski bojevnik proti 15 obtožencem. Preiskovalci so jih zajeli leta 2010 v veliki mednarodni akciji slovenskih in srbskih organov ter ameriške agencije za boj proti narkotikom (DEA). Štiri obtožene so spoznali za krive, Dragana Tošića in 12 drugih so oprostili očitkov o vpletenosti v trgovino z mamili in hudodelskega združevanja. 

Višji sodniki so sodbo leta 2013 razveljavili in ukazali, da se morajo bistveni dokazi, ki so bili v prvem sojenju izločeni iz dokaznega gradiva, vrniti v spis. Po nekaterih napovedih naj bi se sojenje, v katerem je za več kot 27 tisoč strani dokazov, letos vendarle končalo.

V Srbiji je višje sodišče junija lani razveljavilo sodbo proti Darku Šariću. Naložilo je, da morajo Šariću znova soditi po milejšem zakonu za tihotapljenje 5,8 ton kokaina. Enako je odločilo tudi pritožbeno sodišče. Po starem zakonu bi Šarića čakala 20-letna zaporna kazen. Odločitev je razburila srbsko javnost. Nekateri preiskovalni novinarji so namigovali na povezave sodnikov s srbsko-črnogorskim podzemljem. 

Sorodne vsebine

Komentarji

13
  • Kritik / 16.02.2017. ob 08:21

    Tudi jaz bi za nekaj deset tisoč € napravil procesno napako :)

  • pavel / 16.02.2017. ob 08:49

    najbolše --da nič ne komentiram,,no ja--vzemite 200 eur,da spraviš nekaj avtomobilov skozi tehnični pregled če upaš--za to dobiš tri leta zapora

  • DamDam / 16.02.2017. ob 08:42

    Pri podkupljivem sodstvu pa verjetno tudi podkupljivem (verjetno manjšem) delu policije je vse možno...

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano