Četrtek,
18. 2. 2021,
20.19

Osveženo pred

3 leta, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

83

Natisni članek

Natisni članek

ustavno sodišče Matej Tonin

Četrtek, 18. 2. 2021, 20.19

3 leta, 10 mesecev

Toninu je nerodno, poziva k čimprejšnji odločitvi ustavnega sodišča

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

83

Matej Tonin | Foto STA

Foto: STA

Obrambni minister Matej Tonin je danes pozval k čimprejšnji odločitvi ustavnega sodišča o zakonu o naložbah v Slovensko vojsko. Priznal je, da mu je nerodno zaradi slovenskih obrambnih izdatkov, in opozoril, da vsak dan nejasnosti negativno vpliva na verodostojnost Slovenije v mednarodni javnosti. "Treba si je naliti čistega vina," je poudaril.

"Priznam, da mi je nekoliko nerodno pri vseh teh številkah," je dejal Tonin v virtualnem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju po dvodnevnem virtualnem zasedanju obrambnih ministrov članic zveze Nato. Minister je opozoril, da vsak dan, ko usoda zakona o naložbah v vojsko ni jasna, negativno vpliva na verodostojnost Slovenije v mednarodni javnosti in povzroča nepopravljivo škodo za našo varnost. Zato poziva, naj ustavno sodišče odločitev sprejme čim prej, navaja STA.

Slovenija bi za obrambo namenila 1,29 odstotka BDP

Obrambni ministri Nata so tokrat spet pregledali uresničevanje treh ciljev, ki so ključni za pravično delitev bremen in ki naj bi jih zaveznice izpolnile do leta 2024: nameniti dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo in petino obrambnega proračuna za naložbe v zmogljivosti ter okrepiti prispevke v misije in operacije.

Devet članic naj bi letos izpolnilo cilj dveh odstotkov BDP za obrambo, 24 pa naj bi jih izpolnilo cilj 20 odstotkov. Slovenija naj bi, upoštevajoč novi zakon o naložbah v vojsko, ki pa še ne velja, po neuradnih informacijah letos namenila 1,29 odstotka BDP za obrambo in 15,38 odstotka obrambnega proračuna za naložbe, še piše STA.

"Treba si je naliti čistega vina"

Tonin je danes poudaril, da Slovenija žal pravično prispeva zgolj pri prispevkih v misije in operacije, pri čemer je s šestimi odstotki vojakov v misijah in operacijah v zgornji polovici zaveznic. Do preostalih dveh ciljev bo pot po Toninovih besedah še dolga, saj bo Slovenija tudi po uresničitvi zakona o naložbah v vojsko še vedno na 26. mestu po obrambnih izdatkih. "Treba si je naliti čistega vina," je poudaril in opozoril, da še vedno davkoplačevalci drugih zavezniških držav plačujejo za nas in nosijo breme naše varnosti, še piše STA.

slovenska vojska | Foto: STA , Foto: STA ,

Minister je ob tem poudaril, da bo tudi nova ameriška administracija vztrajala pri krepitvi obrambnih ciljev, čeprav je nastop novega ameriškega obrambnega ministra Lloyda Austina prinesel nekoliko več sproščenosti in pozitivnega naboja, ker je zagotovil močno zavezanost Natu ter skupnemu in usklajenemu delovanju.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je sicer v sredo obrambnim ministrom predstavil niz predlogov za reformo Nata do leta 2030, ki vključujejo krepitev skupnega proračuna za jedrne dejavnosti odvračanja in obrambe. To naj bi potrdilo zavezanost k vzajemni obrambi in zagotovilo pravičnejšo delitev bremen. Poleg krepitve skupnega proračuna med drugim predlaga tudi novo inovacijsko pobudo za ohranitev tehnološke odličnosti Nata, krepitev sodelovanja s podobno mislečimi državami, krepitev političnega usklajevanja, nadgradnjo zavezniškega strateškega koncepta in naslovitev vprašanja vpliva podnebnih sprememb na varnost, piše STA.

Slovenija po Toninovih besedah Stoltenbergove usmeritve podpira. O skupnem financiranju odvračalnih in obrambnih dejavnosti je minister dejal, da je bilo nekaj nezadovoljstva znotraj zavezništva in da so stališča različna, a da sam razmišljanje generalnega sekretarja podpira, saj zavezništvo pomeni, da članice nimajo zgolj pravic, temveč tudi dolžnosti.

"Sam vidim v tem začetek konca 'freeriderstva'," je menil Tonin. Po njegovem mnenju je to nov način pravične delitve bremen. "Gre za koncept, ali za varnost poskrbimo sami ali pa plačajmo, da drugi poskrbijo za nas. Sam si želim, da za svojo varnost poskrbimo sami," je sklenil minister po pisanju STA.