Spotkast
Torek, 9. 12. 2025, 4.00
1 ura
Spotkast
Luka Mesec: Svarili so me, naj se ne izpostavljam, a sem vztrajal
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,85
V Spotkastu Luka Mesec odpre pogovor o politiki skozi osebno izkušnjo – od protestov leta 2012 do vodenja resorja, ki je pod vlado Roberta Goloba izpeljal ključne socialne reforme tega mandata. Govori o pogajanjih pri pokojninski reformi, o spremembah na področju dela ter o tem, kako so socialni mehanizmi v zadnjih letih prvič dobili bolj sistemsko in stabilno vlogo. V pogovoru se dotakne tudi tem, ki običajno sprožijo največ političnega odpora. Pri romski problematiki opiše, kako so se politiki pred njim temu raje izognili, saj dokler se z vprašanjem ne ukvarjaš, “tudi ne moreš biti ničesar kriv”. Pove, da je sam kljub opozorilom, naj se tega ne izpostavlja, in komentarjem iz desnice, da je “to slabo za politiko”, vztrajal pri tem, da mora nekdo prevzeti odgovornost in začeti urejati razmere. Kljub temu vztraja, da mora biti naloga politike reševanje vprašanj, ki so dolgo ostajala na obrobju – tudi kadar niso politično priljubljena.
Mesec v pogovoru pove, da so ga določene izkušnje izoblikovale tudi osebno: od svojih prvih nastopov, ki jih imenuje “ognjeni krst”, do spoznanja, da je za dolgoročno delo nujna vojaška disciplina, ki jo je moral razviti, da je lahko usklajeval vodenje stranke in ministrstva. To obdobje opisuje kot čas, ko je moral preseči začetno nelagodje in se naučiti delati pod pritiskom, ki ga v politiki nikoli ne zmanjka.
“Ko nekdo prijavi zlorabo, mora biti inšpektor tam še isti dan.” Mesec o izkoriščanju delavcev in nujnosti hitrega nadzora.
Mesec nato razloži, kako je odraščanje v večgeneracijski gorenjski družini in kasnejša finančna kriza oblikovala njegovo razumevanje družbene pravičnosti. Proteste leta 2012 opiše kot trenutek, ko je prvič začutil, da politika ni nekaj, kar se dogaja "drugim", temveč prostor, v katerega moraš vstopiti sam – tudi če se ti zdi, da nisi pripravljen.
Sam pove, da sprva ni imel ambicije voditi stranke. Vlogo koordinatorja je sprejel, ker mu je skupina zaupala – ker so verjeli, da ne bo delal za lastno korist, ampak za skupnost. To zaupanje je po njegovih besedah oblikovalo odgovornost, ki jo danes čuti tako pri vodenju ministrstva kot Levice.
Mesec svojo funkcijo opisuje zelo osebno: politika je po njegovem "vloga", ki je ne smeš zamenjati z lastno identiteto. "Tako kot nekateri igralci rečejo, da so odigrali toliko vlog, da na koncu pozabijo, kdo so sami, se lahko to zgodi tudi v politiki," pravi. Zato svojo vlogo poslanca in zdaj ministra razume kot "obleko, ki jo doma obesiš". Poudarja, da moraš imeti "zvestobo do sebe in tega, kar si", saj se sicer v politiki lahko popolnoma stopiš z vlogo. "Ne, nisi minister. Si začasno minister. Tamle je torba, ki jo boš, če ne čez tri mesece, pa čez par let moral vzeti in zapustiti ta položaj," doda.
Mesec o začetkih: "Bil sem introvertiran mladostnik."
Reforma brez protestov: Družba je pokazala veliko zrelosti
Pokojninsko reformo opiše kot zrelostni preizkus ministrstva. Reforma je bila rezultat dolgotrajnih in zahtevnih pogajanj z vsemi deležniki, reforma pa je bila sprejeta brez protestov ali socialnih napetosti, kar Mesec razume kot znak, da je slovenska družba pokazala veliko zrelosti. Pojasni, da ga je pri referendumskih pobudah, ki so spremljale reformo, najbolj zmotilo "nerazumevanje in tudi grobo zavajanje, ki so ga organizatorji referenduma izvajali". Pobuda nato ni zbrala dovolj podpisov, reforma pa je bila sprejeta mirno in brez uličnih napetosti, kar Mesec primerja z državami, kjer pokojninske spremembe pogosto sprožijo proteste.
Mesec pove, da če politiko gledamo skozi medije, vidimo predvsem slabe novice, afere in slab teater.
Izpostavi, da so se s spremembami prvi dvignili najnižji prejemki in da reforma prinaša višji odmerni odstotek ter manj ovir pri dostopu do varstvenega dodatka. Posebej poudari, da se izboljšuje položaj najranljivejših skupin - od najnižjih pokojnin do invalidskih, vdovskih in kmečkih pokojnin.
Ukrepi 80–90–100: Most med delom in upokojitvijo
Mesec: "Videl sem veliko ljudi, ki jim v politiki zraste grba ali pa ki stopijo na funkcijo, pa dobijo višinsko bolezen, se jim zvrti in postanejo blazno arogantni. Tega se je treba na vsak način izogibati."
Med spremembami na področju trga dela Mesec izpostavi ukrep 80–90–100, ki ga je vlada uvedla z novelo zakona o urejanju trga dela (ZUTD-I). Zakon uvaja novo možnost dogovora o krajšem delovnem času delavca pred upokojitvijo, ki se bo začel uporabljati 1. januarja 2026. Delavcem v zadnjih letih pred upokojitvijo omogoča, da delajo 80 odstotkov delovnega časa, prejemajo 90 odstotkov plače, prispevki pa se jim obračunavajo, kot bi delali 100 odstotkov.
Mesec ukrep vidi kot način, kako ljudem omogočiti bolj zdrav, postopnejši prehod v pokoj. Spomni, da so imeli delodajalci sprva precej pomislekov, vendar poudari, da gre za možnost, ne obveznost – in da bodo učinki najbolj vidni, ko se bo ukrep začel dejansko uporabljati v praksi.
Od izkoriščanja do nadzora: krepitev inšpektorata in tuji delavci
Mesec opisuje, da je njegova generacija v aktivizem vstopila iz občutka, da se politika ne zgodi drugim – da moraš sam nekaj narediti, ne le komentirati z roba.
Mesec pojasni, da se je v zadnjih letih zaradi razmer na trgu dela močno povečal delež tujih delavcev. Ob tem poudari, da tujih delavcev ne uvaža država, temveč podjetja, ki jih potrebujejo" – industrijska podjetja, gradbeništvo, avtoprevozniki, gostinci in kmetje. Tradicionalno so prihajali delavci z Balkana, ki jezik vsaj delno razumejo, vse pogosteje pa podjetja segajo v južno in jugovzhodno Azijo, kjer so se začeli pojavljati primeri hudega izkoriščanja.
Zaradi tega, pravi Mesec, so okrepili Inšpektorat za delo in vzpostavili enoto za hitro odzivanje, saj "ne more biti tako, da najprej mediji poročajo zgodbo, potem pa inšpektorat šele prejme prijavo."
Zaradi tako velikega števila tujih delavcev je po njegovem ključna tudi integracija. Poudari: "Če tuji delavec pride, ga je treba – in je to naloga podjetja – učiti slovensko. Če ne bo znal komunicirati z okoljem, bo to zelo čudno. Sploh pri taki množici tujih delavcev, kot jih imamo."
V Spotkastu razkrije, kako ga je politika naučila discipline, kompromisa in tega, da moraš pri vsakem zakonu najprej pomisliti na ljudi, ki jih bo sprememba dejansko zadela. Pravi, da reforme niso stvar všečnosti, ampak odgovornosti, in da je naloga politike reševati tudi teme, ki se jim drugi raje izognejo.
Svarili so ga: Pa kaj si nor, kaj se boš glede tega izpostavljal?
Pri romski tematiki je Mesec posebej neposreden, ko pove, da je v politiki hitro spoznal, kako "najbolje skozi pridejo tisti, ki samo komentirajo, so pametni, ampak se ne dotikajo električnih žic". Prav vprašanje romske skupnosti je zanj takšen primer, ki se ji politiki pred njim niso želeli posvetiti, ker se je bilo temu "najlažje izogniti" – saj dokler se z njo ne ukvarjaš, "tudi ne moreš biti ničesar kriv". Sam je kljub številnim opozorilom iz političnega okolja, češ "kaj si nor, kaj se boš glede tega izpostavljal", vztrajal, da mora nekdo prevzeti odgovornost in začeti urejati razmere.
Poudari, da so kljub političnim tveganjem naredili "bistvene premike", ki bodo dolgoročno izboljšali položaj romske skupnosti in omogočili sobivanje: več vključevanja otrok v vrtce in šole, novi zaposlitveni projekti ter bistveno okrepljeni centri za socialno delo.
Mesec tudi izpostavi razliko med Puščo, kjer so Romi lastniki svojih domov, in jugovzhodno Slovenijo, kjer so naselja brez urejenih lastninskih razmerij in osnovne infrastrukture.
Mesec: Na volitve gremo s konkretnimi projekti
Na volitve vstopajo s projekti, ki so jih že izvedli, ter z načrti, kako te politike nadaljevati. Mesec ocenjuje, da sta vlada in stranka v tem mandatu veliko naredili, a opozarja na medijsko realnost: v javnost praviloma prideš "ali s slabo novico, ali pa če se z nekom skregaš". Ker so večino politik izpeljali nekonfliktno in s konsenzom, jih ljudje pogosto sploh ne opazijo. Zato bo eden ključnih izzivov predstaviti "dobre zgodbe v medijskem prostoru, ki noče slišati dobrih zgodb".
Mesec se dotakne tudi mladih, ki politiko pogosto vidijo kot prostor konfliktov: "To je pena na vrhu. Znotraj pa je ogromno pametnih ljudi, ki dobro delajo. In tam je prostor tudi za mlade."
Mesec pove, da je z delom vlade zadovoljen in da se je v drugem delu mandata jasno začutil napredek. "Na začetku smo se vsi, vključno s predsednikom, še lovili. V zadnjih mesecih pa se mi zdi, da postaja vse dobro organizirano in vodeno – tako kot mora biti," poudarja. Prepričan je tudi, da to vedno bolj opazijo tudi navzven: "Slovenija ima vodstvo, ki si ga zasluži – in ki si zasluži še en mandat, da svoje delo dokonča."
