Petek, 20. 9. 2019, 13.21
5 let, 2 meseca
Število travniških ptic v Sloveniji upadlo za več kot tretjino, nič boljše po svetu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,06
4
V Sloveniji je populacija travniških ptic v desetih letih upadla za kar 35 odstotkov, med najbolj ogroženimi sta divja grlica in repnik. S podobno težavo pa se srečujejo tudi drugod po svetu. Število ptic v ZDA in Kanadi se je od leta 1970 znižalo za 29 odstotkov oziroma za kar tri milijarde, kar kaže na resno ekološko krizo, so opozorili ameriški znanstveniki v najnovejši reviji Science. Najhuje so prizadete travniške ptice, a upad beležijo tudi gozdne in druge vrste ptic, ki živijo v več habitatih.
Slovenski indeks ptic kulturne krajine, ki ga na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) vodijo od leta 2008, prikazuje stanje ptičjih populacij na območju Slovenije. Kot je zapisano na njihovi spletni strani, je še posebej zaskrbljujoče stanje populacij travniških vrst ptic, kjer so v zadnjih desetih letih zabeležili kar 35 odstotni padec njihovih populacij.
Uničujemo njihove naravne habitate
Največji upad beležijo pri divji grlici.
"Največji upad v Sloveniji so doživeli divja grlica (71-odstotni padec), repnik (68-odstotni padec), repaljščica (59-odstotni padec), poljski škrjanec (53-odstotni padec) in priba (52-odstotni padec). Gre za vrste, na katere izrazito negativno vpliva sodoben način kmetovanja in posledično izguba primernega življenjskega prostora ali neposredno uničenje gnezd," navaja stran DOPPS.
Glavna vzroka za upad biodiverzitete sta po mnenju stroke prekomerno izkoriščanje naravnih virov in kmetijstvo. Poleg omenjenih vzrokov na upad travniških ptic vplivajo še invazivne vrste, ki se na območja naseljujejo z mednarodnim transportom, ter onesnaževanje in motnje v naravi, kot so požari ali rudarstvo. V zadnjih letih pa so vse bolj zaskrbljujoče tudi podnebne spremembe, še povzema stran.
Zaradi intenzivnega kmetijstva upad ptic po vsem svetu
Podobno kot domača stroka opozarjajo tudi ameriški znanstveniki. Število travniških ptic upada, ker travniki in prerije izginjajo, kmetijske površine pa se povečujejo. Narašča tudi uporaba pesticidov, ki vplivajo na število žuželk, to pa potem vpliva na celotno prehransko verigo.
Ni pa to značilno le za Severno Ameriko, ampak pravzaprav za ves svet, opozarjajo ameriški znanstveniki, zlasti zaradi vse bolj intenzivnega kmetovanja. "Polja koruze in drugih poljščin se raztezajo vse do obzorja. Vse je obdelano, mehanizirano. Ni več prostora za ptiče, favno in naravo," je opozoril eden vodilnih avtorjev študije Ken Rosenberg, ornitolog z Univerze Cornell.
Več kot 90 odstotkov te izgube ptičje populacije so zabeležili pri 12 vrstah – zlasti pri vrabcih, gozdnih pticah pevkah, lastovkah, kosih in ščinkavcih. Upad števila teh ptičjih vrst, ki so razširjene po vsem svetu, močno vpliva na številne ekosisteme. To namreč vpliva tako na prehransko verigo kot tudi na distribucijo semen ali pa povečevanje števila škodljivcev, s katerimi se sicer hranijo ptiči.
Stanje v Evropi nič boljše
S podobnimi težavami se soočajo tudi v Franciji in Nemčiji. Nacionalni observatorij za biološko raznovrstnost ocenjuje, da se je v Franciji število travniških ptic med letoma 1989 in 2017 zmanjšalo za 30 odstotkov.
V Nemčiji se je število ptic zmanjšalo za najmanj četrtino v zadnjih 30 letih. Na Bodenskem jezeru so na primer leta 1980 našteli okoli 465 tisoč ptičjih parov, leta 2012 le še 345 tisoč. Še posebej se je zmanjšalo število vrabcev, kosov in škorcev.
4