Torek, 30. 5. 2023, 14.40
1 leto, 5 mesecev
Papič: Še se pogajamo, vendar ...
Visokošolski sindikat danes nadaljuje celodnevno stavko, ki jo je začel marca lani. Na osrednjem shodu na ljubljanski filozofski fakulteti so poudarili potrebo po odpravi plačnih nesorazmerij v visokem šolstvu, pa tudi na škodljivost rešitev, predvidenih v novi visokošolski zakonodaji. Shod se je končal pred vlado s pozivom, naj spoštuje univerze. Oglasil se je tudi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, ki obžaluje današnjo stavko visokošolskega sindikata, ki poteka na vseh treh javnih univerzah.
Papič je znova izpostavil, da se na ministrstvu z visokošolskim sindikatom intenzivno pogajajo in da računa na konstruktivni pristop sindikata pri pogajanjih o plačnih nesorazmerjih.
Papič je ob robu konference slovenskega združenja elektroenergetikov Cigre – Cired dejal, da se na ministrstvu z visokošolskim sindikatom intenzivno pogajajo in da so razrešili praktično vse zadeve, ki niso vezane na odpravo plačnih nesorazmerij. "Včeraj so potekala pogajanja na krovni ravni, predstavljena so bila vladna izhodišča. Zdaj so postavljeni pogoji, da se premaknejo stvari tudi na tem področju in resnično upam na konstruktivni pristop visokošolskega sindikata," je še dodal.
Po navedbah visokošolskega sindikata stavkovna pogajanja, ki trajajo od lanske jeseni, niso prinesla rešitev, ker vlada po njihovem zavrača odpravo dokazanih plačnih krivic in je med pogajanji celo preklicala že dogovorjene rešitve. Omenjeni predlog glede nesorazmerij je po njihovo neustrezen.
Na današnjem stavkovnem shodu na ljubljanski filozofski fakulteti je predsednik visokošolskega sindikata Gorazd Kovačič sicer napovedal možnost stopnjevanja stavke, ki se bo nadaljevala 13. in 14. junija.
Delo so prekinili na vseh treh javnih univerzah
Predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Gorazd Kovačič je povedal, da je protestni shod del stavke v visokem šolstvu, danes so prekinili delo na vseh treh javnih univerzah in se zbrali tudi na stavkovnih shodih, tudi na posameznih fakultetah in akademijah.
Že lani so zahtevali ustrezno vrednotenje dela, odpravo plačnih krivic in normalne pogoje za delo. Stavkovna pogajanja od lanske jeseni po navedbah Kovačiča niso prinesla rešitev, ker vlada po njegovem zavrača odpravo dokazanih plačnih krivic in je med pogajanji celo preklicala že dogovorjene rešitve.
Če bi vlada spoštovala zakon o stavki, bi se že morali pogajati, pa ni bilo doslej nobenega vsebinskega odziva. "Govorili so, da je treba počakati na predlog odprave nesorazmerij, ki smo ga prejeli v ponedeljek," je spomnil in dodal, da predlog ni ustrezen.
"Zahtevamo, da vlada resno vzame plačne krivice, ki ostajajo v visokem šolstvu in da neha podcenjevati naše delo, predvsem gre za vstopna akademska delovna mesta in delovna mesta skupine J," je dejal Kovačič. To, kar jim je vlada poslala kot predlog odprave plačnih nesorazmerij v celotnem javnem sektorju, je po njegovem mnenju nesramno in žaljivo.
"Vlada je ponudila nekaj, kar povečuje plačni razpon med visokošolskimi učitelji in drugimi sodelavci, čeprav bi to morala zmanjšati. Skupini J, ki jo predstavlja podporno osebje, pa ne ponuja tako rekoč ničesar," je pojasnil. Po vsem tem sklepa, da verjetno tudi resorno ministrstvo nima mandata za kakršenkoli vsebinski dogovor.
Opozorili so še na druge težave
V nadaljevanju so različni govorci predstavili posamezne tematike, na katere se navezujejo stavkovne zahteve. Tako je med drugim glavni tajnik sindikata Marko Marinčič opozoril na novelo zakona o visokem šolstvu, ki ga je pripravilo ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki pripravlja tudi nov visokošolski zakon. Iz obojega sledi, da bi se lahko univerze spremenile v korporacije in da fakultet ne bi več vodili izvoljeni dekani, temveč tudi nastavljeni direktorji, je dejal. To je za akademsko skupnost po njegovih besedah popolnoma nesprejemljivo, saj posega v volilno pravico in vodi v rušenje doseženih standardov akademske demokracije.
Predsednik sindikata ljubljanske univerze Aljaž Gaber pa je na shodu opozoril na težave podplačanih mladih raziskovalcev.
Protestniki so se nato napotili pred stavbo vlade, kjer vlado pozvali k spoštovanju univerze. V sindikatu so sicer odločeni, da bodo nadaljevali stavko, dokler vlada "univerz ne vzame resno". V tem smislu je Kovačič napovedal možnost stopnjevanja z novimi oblikami, ki "morda ne bodo zgolj akademske".
Podporo visokošolskemu sindikatu in stavkajočim v visokem šolstvu so izrazile tudi Obalne sindikalne organizacije – KS 90.