Starši otroka ne morejo prepričati, da so droge zdravju škodljive

To je le nekaj vprašanj, ki smo jih postavili Sandri Vitas, diplomirani psihologinji, iz Društva za pomoč zasvojencem in njihovim svojcem Slovenije Up.

Zakaj mladi posežejo po drogi? Mladi lahko posežejo po drogah iz veliko različnih razlogov, navadno gre za splet različnih dejavnikov in priložnosti ter vpliv vrstnikov in socialnega okolja. Pri najstnikih v veliki meri gre tudi za željo, da bi bili videti drugim vrstnikom bolj odrasli in "tisti, ki si upajo". Mladostnik se za drogo ali alkohol odloči običajno zavestno, ko jo začne poskušati oziroma eksperimentirati z njo. Iz kroga pokuševalcev preidejo med pogostejše uživalce po navadi tisti, ki imajo v osebnostnem razvoju več šibkih točk, kar je v veliki meri odvisno od življenja v družini, odnosov, ki vladajo v njej in pozitivnih potrditev v širšem socialnem okolju.

Najpogostejši razlogi za začetek uživanja drog so radovednost, želja po tveganju in premikanju meja, zdolgočasenost, pridruževanje prijateljem, ki to že sami počnejo (zgled vrstnikov, na zabavah, med počitnicami). V tem kontekstu lahko govorimo tudi o "rekreativni uporabi drog", med katerimi so najbolj pogoste "plesne" droge. Uživanje droge lahko postane hiter, vendar dolgoročno neustrezen način, da bi ubežali težavam, s katerim se srečujejo, kot so neuspeh, konflikti, zloraba. Lahko da gre pri omamljanju za željo po sproščanju in zmanjšanju negotovosti ter občutljivosti, želja, da se počutijo dobro, ali da se počutijo boljše, ter želja, da zmorejo več.

Kolikšen vpliv na to, ali bo otrok oziroma najstnik posegel po drogah, imajo starši? Če starši dobro poznajo svojega otroka in vedo, kaj se dogaja v njegovem življenju, bodo imeli boljši pregled nad spremembami, ki jih doživlja, in bodo lažje razlikovali med manj nevarnimi spremembami, ki so že posledica uživanja drog, in tistimi, ki utegnejo povzročiti težave. Tako se bodo laže odločili tudi o tem, ali je treba ukrepati in na kakšen način. Pretirana panika in poskusi nadzorovanja s strani staršev lahko povzročijo ravno nasprotno od občutka varnosti, to je nezaupanje in strah otroka. Če dajo starši mladostniku občutek, da jim lahko zaupa, je večja verjetnost, da se bo obrnil na njih, ko zazna težave. Starši so lahko dober zgled otrokom, če sami ne uživajo drog in alkohola ter imajo jasna stališča o zlorabi drog. Pomembno je razvijati zaupanje v družini, postavljati meje in se jih držati ter otrokom zagotoviti varno okolje.

Kako lahko starši prepoznajo, da njihov otrok jemlje mamila? Ko začne najstnik uživati droge, se v njegovem vedenju in okolju lahko zaznajo številne drobne spremembe, ko so denimo, da je preveč zaspan, da zjutraj poležava, zamuja, pozablja obveznosti, zasledimo zmanjšanje motivacije in energije, povečuje se število konfliktov s starši in učitelji, prevladuje sicer neznan vonj v sobi ali na oblačilih, poseduje pribor za uživanje droge ali droge same, kot so listki za zavijanje džojnov, sledi marihuane, beli ali rjavkast prah, tabletke različnih oblik, aluminijske folije in podobno.

Lahko pride tudi do vpliva na zdravstveno stanje, kot so denimo poslabšanje osnovne kronične bolezni, predoziranje/zastrupitev denimo z alkoholom, omotičnost ... Pogosti so tudi fizični znaki uporabe drog, kot so spremembe v velikosti zenice, problemi s kožo, pogosta utrujenost, slab spomin in težave s koncentracijo, slaba telesna kondicija, močno povečan ali močno zmanjšan tek. Vendar vsak od teh znakov še ne pomeni, da je mladostnik posegel po drogah, saj so lahko tudi posledica različnih bolezni, gripe ali hormonskih sprememb.

Pozornost je treba usmeriti na naštete spremembe, ki pogosto spremljajo uživanje drog, niso pa nujno edini pokazatelj zlorabe drog oziroma lahko nakazujejo tudi kakšne druge psihofizične spremembe mladostnika ali težave v socialnem okolju. Otrok se denimo lahko "potegne vase", pogosto je depresiven, utrujen, zanemarja svoj videz, postane sovražen do družinskih članov, zmanjša se učinkovitost pri delu za šolo, poveča se neopravičeno izostajanje od pouka, izguba interesov za prostočasne aktivnosti in/ali šport, sprememba prehranjevalnih in spalnih navad.

Kakšen naj bi bil pravilen odziv staršev? Sporočilo o neodobravanju uporabe drog naj bo jasno in odločno. Pomagajte otroku obvladati pritisk vrstnikov glede uživanja drog, cigaret in alkohola. Spoznajte prijatelje svojih otrok in njihove starše ter spremljajte, kje se giblje vaš otrok. Vzdržujte odprt in iskren odnos z otrokom, bodite "dobri poslušalci". Če gre za večje težave, ki jih v družini ne morete obvladati, je najbolje, da se obrnete na strokovne službe na tem področju, kot so svetovalne službe šole, centri za socialno delo, zdravstveni domovi, društva, ki se ukvarjajo z zasvojenostjo.

Na področju preventivnega dela z mladostniki je v Sloveniji na voljo nekaj dobrih programov, eden od njih je tudi program Podpora mladostnikom: Zdravo življenje brez droge, ki poteka v društvu Up. V programu delamo z najstniki in mladimi, ki se srečujejo s problematično rabo drog in alkohola, in njihovimi družinami, od prvega stika in prvih informacij, možnosti vključitve v program, do široke palete strokovnih predavanj v Šoli za starše ter skozi Skupino za samopomoč. Pri svojem delu spoštujemo zaupnost in varovanje podatkov ter ponujamo varen prostor za dialog z najstnikom in družino.

Kako naj otroka prepričajo, da to ni prav? Starši otroka ne morejo "prepričati", da z uporabo drog škoduje svojem zdravju. Lahko mu razložijo svoja stališča, se potrudijo in sami izvejo več o vsem tem in ga seznanijo z dejstvi in posledicami redne zlorabe drog in alkohola ter na ta način otroku pomagajo določiti nevarnost in tveganja. Ob tem je zelo pomembno, da starši sami raziščejo svoja stališča do drog ali alkohola, do svojega vedenja v družini in socialnem okolju in do tega, kaj so sami pripravljeni narediti, da probleme, ki so jih zaznali, začnejo reševati. Pri tem jim lahko pomagajo strokovne službe, kjer lahko poiščejo pomoč, podporo in informacije.

Kako naj se mladostniki izognejo tej skušnjavi oziroma kaj lahko naredijo in na koga naj se obrnejo, če ugotovijo, da so postali odvisni? Osnovno priporočilo je, da je dobro zbrati čim več relevantnih informacij in formirati zdrava stališča glede zlorabe drog. Varovalni faktorji so tudi dobro strukturiran čas, ukvarjanje s športom ali druge prostočasne aktivnosti, podpora družine, jasno zastavljeni cilji in družba vrstnikov, ki ne uživajo prepovedane droge ali alkohol. Če so mladostniki že začeli eksperimentirati z drogami, je dobro oceniti tveganja, ki jih zaradi tega imajo in koliko jih še lahko kontrolirajo, preden pride do nezaželenih posledic.

Mladostniki, ki se soočajo s problematično uporabo drog in že zasledijo pri sebi težave, ki jim niso kos, se lahko obrnejo na kakšno odgovorno odraslo osebo iz svojega socialnega okolja, ki ji zaupajo, denimo svetovalne službe šol, svojo socialno delavko, osebno zdravnico, Center za zdravljenje zasvojenih od prepovedanih drog oziroma na nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z zasvojenostjo v njihovem kraju.