Torek, 9. 7. 2024, 12.05
4 mesece, 3 tedne
Srebrna nit za pravico starejših do mobilnosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,02
"Prihodnost starejših v Sloveniji bo odvisna od tega, koliko denarja bomo kot država iz proračuna prispevali za ta namen. Države EU v povprečju namenjajo 1,7 odstotka BDP za starejše oziroma storitve dolgotrajne oskrbe, Slovenija en odstotek," opozarjajo. Najboljši način boja proti diskriminaciji starejših je krepitev pravic starejših ljudi, so prepričani v društvu Srebrna nit.
V društvu Srebrna nit so v javnem pismu opozorili na širjenje pojavov starizma oziroma nenaklonjenost ljudem zaradi starosti. Pri tem opozarjajo, da veliko starejših voznikov poroča, da so mlajši zaradi njihove starosti bili do njih nestrpni. Pozivajo, da bi mobilnost kot dodatno pravico starejših zapisali v zakon o dolgotrajni oskrbi.
Starejše voznice in vozniki poročajo, da mlajši z nepotrpežljivostjo do njih izkazujejo nezaupanje in nestrpnost in jih ne obravnavajo kot enakovredne udeležence v prometu, tudi če ne povzročajo zastojev in ne delajo prekrškov. Hkrati v društvu opozarjajo, da odvisnost od osebnih avtomobilov in s tem povezani visoki izdatki za osebno mobilnost povzročajo ranljivost ljudi za prevozno revščino.
Izsledki projekta Mobilnostna revščina v Republiki Sloveniji kažejo, da približno petina prebivalcev nima ustreznega dostopa do javnega prevoza, kar pomeni, da v razdalji enega kilometra nima postajališča z vsaj zadovoljivo frekvenco voženj, izpostavljajo v Srebrni niti.
Dolgotrajna oskrba
Analiza v projektu je pokazala, da je v Sloveniji veliko skupin prebivalstva z različnimi oviranostmi, ki jih slaba dostopnost do storitev močno prizadene, zlasti če nimajo svojega osebnega avtomobila. Izpostavili so starejše, invalide, tujce, romsko skupnost, paciente in revne zaposlene, kot še posebej ranljive pa so prepoznali ženske. Če te osebe živijo na podeželju s slabo organiziranim javnim prevozom, se njihova ranljivost dodatno poveča, so izpostavili raziskovalci.
Ob tem se v društvu sprašujejo, ali želimo kot družba uveljavljati dolgotrajno oskrbo na način, ko starejši ostanejo čim dlje samostojni in v svojem domačem okolju. "Predlagamo, da o pravici do mobilnosti starejših širše javno spregovorimo in jo ovrednotimo z različnih vidikov," so zapisali v javnem pismu, ki so ga naslovili na ministrstvo za solidarno prihodnost, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za infrastrukturo, varuha človekovih pravic in zagovornika načela enakosti.
Veliko finančno breme
Posebej so izpostavili podaljševanje vozniških dovoljenj starejših, ki pogosto predstavljajo veliko finančno breme. Društvo Srebrna nit predlaga, da se področje podaljševanja vozniških dovoljenj pri starejših ustrezneje uredi. Prvi nujni korak je, da bi bila zdravniški pregled in obravnava pri psihologu storitvi, ki sta plačani iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Hkrati opozarjajo, da zaradi slabih izkušenj pri zdravniških pregledih in psihološki obravnavi prejemajo vse več pritožb, da so obravnave starejših neprijazne in nestrpne ter obremenjene s predsodki, kakor da je njihova vozniška zmožnost že vnaprej ovrednotena kot slabša ali neprimerna. Pri tem poudarjajo, da ne zagovarjajo podaljševanja vozniških dovoljenj brez izpolnjevanja zahtevanih pogojev, temveč želijo le korektno, spoštljivo obravnavo starejših.
"Prihodnost starejših v Sloveniji bo odvisna od tega, koliko denarja bomo kot država iz proračuna prispevali za ta namen. Države EU v povprečju namenjajo 1,7 odstotka BDP za starejše oziroma storitve dolgotrajne oskrbe, Slovenija en odstotek," opozarjajo. Najboljši način boja proti diskriminaciji starejših je krepitev pravic starejših ljudi, so prepričani.
