Slovenija je bila leta 2010 zaradi kršenja človekovih pravic obsojena trikrat, lani pa že 29-krat.
S 148 kršitvami na milijon prebivalcev se je Slovenija znašla v evropskem vrhu po številu kršitev človekovih pravic na število prebivalcev, je objavilo Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je pri tem upoštevalo podatke vse od leta 1959. Ker vrhovno sodišče trdi, da se položaj v zadnjih letih na tem področju izboljšuje, smo preverili, ali je res tako.
Pred petimi leti daleč od evropskega vrha
Leta 2010 je Evropsko sodišče za človekove pravice 2,1-milijonsko Slovenijo obsodilo v treh primerih, kar pomeni 1,4 kršitve človekovih pravic na milijon prebivalcev. Slovenija je bila tako tega leta daleč od evropskega vrha po številu kršitev na milijon prebivalcev.
Leta 2011 smo bili na sedmem mestu
Že naslednje leto se je Slovenija uvrstila na sedmo mesto s 5,2 kršitve na milijon prebivalcev oziroma skupno 11 kršitvami. Pred Slovenijo so se uvrstile:
- Malta z 22,5,
- Črna gora z 8,3,
- Moldavija z 8,1,
- Bolgarija s 7,1,
- Grčija s 6,3 in
- Hrvaška s 5,3 kršitve na milijon prebivalcev.
Prvi smo bili že leta 2012
Leta 2012 je Slovenija zasedla neslavno prvo mesto po številu kršitev človekovih pravic na milijon prebivalcev. Slovenija je bila obsojena v 20 primerih oziroma v 9,5 primera na milijon prebivalcev. Za Slovenijo so se zvrstile
- Črna gora z 8,3,
- Bolgarija s 7,9 ter
- Moldavija in Islandija s 6,7 kršitve na milijon prebivalcev.
Predlani padli na drugo mesto
Pred dvema letoma je Slovenija človekove pravice kršila v 24 primerih, torej v 11,4 primera na milijon prebivalcev, kar nas je postavilo na drugo mesto v Evropi. Prva je bila Malta z 12,5 kršitve na milijon prebivalcev. Drugouvrščeni Sloveniji sledijo:
- Hrvaška s 5,1 kršitve ter
- Moldavija, Latvija in Črna gora s petimi kršitvami na milijon prebivalcev.
Lani smo spet postali evropski prvaki
Leta 2014 je Evropsko sodišče za človekove pravice v zadevah iz Slovenije vsaj eno kršitev človekovih pravic odkrilo v 29 primerih oziroma 13,8 primerih na milijon prebivalcev, kar nas znova uvršča na prvo mesto po številu kršitev na milijon prebivalcev.
Za nami so se glede na število kršitev na milijon prebivalcev na prvih pet mest zvrstile:
- Latvija z 8 kršitvami,
- Malta s 7,5,
- Moldavija s 5,8 in
- Hrvaška s 5,3 kršitve na milijon prebivalcev.
Vrhovno sodišče: Preprosto interpretiranje teh podatkov ni mogoče
"Za postopke pred ESČP in razloge za tovrstne rezultate v postopkih je prvo pristojno državno pravobranilstvo kot zastopnik Republike Slovenije, ne pa sodstvo ali vrhovno sodišče. Glede podatkov o številu zadev in v zvezi z vašo prošnjo za komentar na to temo tako predlagam, da se obrnete nanje," je dejal tiskovni predstavnik vrhovnega sodišča Gregor Strojin.
Zatrdil je, da je bilo v zadnjih letih nekaj deset odločb o kršitvah človekovih pravic, v obdobju okoli leta 2006 pa lahko govorimo o stotinah teh. Število zadev je po njegovih besedah v zadnjih letih večkratno upadlo, zaradi česar zdajšnjega obdobja s prejšnjim ne moremo primerjati, to pa predvsem velja ravno za področje sojenja v razumnem roku.
"Ocenjujem, da preprosto interpretiranje teh podatkov ni mogoče ter je zelo zavajajoče in tendenciozno, poskusi prikazovanja izključno sodstva kot grešnega kozla za kršitve države oz. drugih državnih organov pa niso korektni," je prepričan.
Gregor Strojin se je "nespretno izrazil"
Strojin je sicer v oddaji 24 ur zvečer zanikal, da bi bila Slovenija v zadnjih letih največja kršiteljica človekovih pravic na milijon prebivalcev v Evropi. Podatki, ki smo jih prikazali zgoraj, kažejo drugače. Na vprašanje, zakaj je zanikal, da je Slovenija največja kršiteljica človekovih pravic v Evropi, nam je Strojin odgovoril:
"Osnovna vprašanja v oddaji, kot tudi samo vabilo, so se nanašala na zadeve v povezavi s sojenjem v razumnem roku oziroma sodnimi zaostanki, zaradi česar je bil mogoče ustvarjen občutek nerazumevanja skupnih točk razgovora. Kot kaže, sem se nekoliko nespretno izrazil, tako da je bilo razumeti, kot da zanikam tudi siceršnjo visoko umeščenost države po kriteriju kršenja človekovih pravic."
Pravobranilstvo: Upoštevati je potrebno vse odločitve sodišča
Za pojasnila glede naraščanja kršenja človekovih pravic v Sloveniji smo se obrnili tudi na državno pravobranilstvo. "Za celovito oceno kršitev človekovih pravic, o katerih odloča ESČP, je treba upoštevati ne le število obsodilnih sodb, temveč vse odločbe ESČP, tudi sklepe o neutemeljenosti oziroma nedopustnosti, pri sodbah, naj bodo obsodilne ali ne, pa njihovo razsežnost ter (prijateljske) poravnave," so med drugim odgovorili.
1