Spotkast
Torek, 23. 9. 2025, 4.00
9 ur, 35 minut
Srečko Šestan: sprva nezaželen kandidat, danes prvi mož Civilne zaščite #Spotkast
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,22
Žledolom leta 2014 je bil ena največjih preizkušenj za slovenski sistem zaščite in reševanja. Šestan se spominja, da je bil prvi dan kaotičen, že naslednji pa so vzpostavili redne koordinacije in zaprosili za mednarodno pomoč – v enem mesecu so omrežje postavili nazaj.
Ko narava pokaže zobe – ob žledu, poplavah, požarih ali pandemiji – je njegov obraz eden prvih, ki jih vidimo na terenu. Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan ostaja miren, a odločen. Kot prostovoljni gasilec in diplomirani lesar, ki je sprva delal v gospodarstvu, je postopoma postal poveljnik Civilne zaščite. Pojasni, zakaj v Sloveniji koordinacija deluje bolje kot strogo poveljevanje, kaj so nas naučili žled 2014 in poplave 2023 ter zakaj je potresna odpornost stavb največji strateški izziv prihodnosti.
Šestan je svojo pot začel kot prostovoljni gasilec v Ilirski Bistrici, nato pa diplomiral iz lesarstva in se zaposlil v podjetju Lesonit. Prav tam se je prvič srečal z resnimi tehnološkimi požari. "Delali smo z zahtevno švedsko tehnologijo (suh postopek izdelave vlaknenih plošč), požari so bili pogosti. To me je spodbudilo, da sem se dodatno usposobil za visokega gasilskega častnika," pove.
Leta 1996 se je prijavil na razpis Uprave za zaščito in reševanje RS. "Sprva me niso niti povabili na razgovor – ker sem bil iz Ilirske Bistrice, je bilo predaleč. A sem vztrajal in na koncu dobil službo. Očitno je bila ljubezen na prvi pogled," se spominja. Leta 2012 je bil, na priporočilo takratnega poveljnika Civilne zaščite, zdaj že pokojnega Mirana Bogataja, imenovan za poveljnika Civilne zaščite.
Ob katastrofalnih poplavah 2023 je Civilna zaščita znova dokazala svojo moč. Šestan poudarja, da je bilo žrtev relativno malo, ker so prebivalci upoštevali navodila – medtem ko je podobna ujma v Grčiji terjala desetkrat več življenj.
Šestan: Vodim z usklajevanjem, ne s poveljevanjem
Šestan poudarja, da je slovenski sistem poseben tudi zaradi močne vloge prostovoljcev.
"V sistemu, kjer prevladuje prostovoljstvo, mi je čudno govoriti o poveljevanju. Prostovoljec pride pomagat po svoji volji. Zato je bistvo koordinacija in odgovornost, ne gola ukazovalnost."
Pravi, da na terenu poklicne in prostovoljne enote delujejo usklajeno: "Za mene so to vsi moji ljudje – usposobljeni, opremljeni in motivirani."
Žled 2014: Lekcija koordinacije
Šestan izpostavi, da je bil žledolom leta 2014 eden največjih izzivov: "Takratni državni načrt za žled ni obstajal, prvi dan pa je prinesel precej zmede. Že drugi dan smo vzpostavili jutranje koordinacije z elektrodistribucijami in takoj zaprosili za mednarodno pomoč. V enem mesecu smo omrežje spravili nazaj – v Franciji so po podobnem dogodku čakali mesece," poudari Šestan. Iz tega so se rodile povezave in dogovori, ki veljajo še danes: "Če bi se kaj podobnega ponovilo, bi bili še hitrejši."
Slovenci smo po njegovih besedah odlični improvizatorji – kar je včasih prednost, drugič pa slabost. "Včasih nas improvizacija reši, včasih pa udari po glavi," pravi Šestan in kot opozorilo navaja primer Fukušime, kjer bi drugačen pristop lahko zmanjšal posledice.
Poplave 2023: poslušanje navodil rešuje življenja
Ob katastrofalnih poplavah leta 2023 je Civilna zaščita znova pokazala svojo moč. "Žrtev je bilo relativno malo, ker so ljudje upoštevali navodila. Podoben dogodek v Grčiji je zahteval desetkrat več žrtev, v Nemčiji pa vsaj trikrat več," poudarja Šestan. Po njegovem mnenju so prebivalci danes precej bolj ozaveščeni, tudi zaradi dostopa do radarske slike padavin, ki omogoča pravočasno odločitev: "To je realen prikaz, ki pomaga, da se pripraviš, ko pride fronta čez dvorišče."
Improvizacija: slovenska odlika in past
Največji strateški izziv države po njegovem mnenju niso poplave ali požari, ampak potresna odpornost stavb. "Če bi nas zadel močnejši potres, bi imeli ogromno žrtev. To je dolgoročen, drag, a nujen projekt – da se objekti ne zrušijo," opozarja poveljnik CZ.
"Slovenci smo odlični improvizatorji. Včasih nas to reši, včasih pa udari po glavi," priznava. Kot primer navaja Fukušimo, kjer so Japonci strogo sledili pravilom in ne improvizirali: "Morda bi ob drugačnem pristopu lahko preprečili hujše posledice. Mi pa smo na drugi skrajnosti."
"Največji izziv te države je, da se lotimo potresno neodpornih objektov. Takih je veliko, tudi v glavnem mestu. Če bi nas zadel močnejši potres, bi imeli ogromno žrtev. To je dolgoročen, drag, a nujen projekt – da se ob potresu stavbe ne zrušijo," opozarja Šestan.
