Torek,
5. 3. 2013,
6.40

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

reforma trg dela Andrej Vizjak

Torek, 5. 3. 2013, 6.40

8 let

Sprejeti mala delavska ustava in novela zakona o urejanju trga dela (VIDEO)

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Poslanke in poslanci so sprejeli reformo trga dela, in sicer zakon o delovnih razmerjih in novelo zakona o urejanju trga dela.

Tako imenovano malo delavsko ustavo oziroma zakon o delovnih razmerjih, so poslanke in poslanci sprejeli z 68 glasovi 77 navzočih poslancev, v nadaljevanju pa s 83 glasovi za in nobenim proti tudi novelo zakona o urejanju trga dela(ZUTD). Zakona bosta začela veljati 30 dni po objavi v uradnem listu. Delovnopravna reforma je zadnja izmed petih pomembnejših sklopov, ki jih je pripravila vlada za izhod iz krize, je pred sprejemom omenjenega zakona dejala poslanka SDS Romana Tomc. "V samo enem letu svojega delovanja je uspela vlada v zelo težkih razmerah znižati izdatke in porabo, tako da smo lahko sprejeli proračun in s tem zagotovili nemoteno poslovanje javnega sektorja in vseh funkcij države. Pripraviti je uspela zakon, ki daje podlago za bolj učinkovito in pregledno upravljanje z državnim premoženjem. Prav tako je uspela pripraviti podlago za sanacijo bančnega sektorja, kakor tudi pripraviti in uskladiti pokojninsko reformo in ne nazadnje delovno pravno reformo. Vse strani priznavajo, da je bil dosežen kompromis Med drugim je poudarila tudi, da v spodbudno gospodarsko okolje spada tudi spodbudna delovnopravna zakonodaja. "Ta ni le cilj podjetnikov, temveč vseh zaposlenih, ki želijo svojo eksistenco zagotoviti z delom. Pričakujejo pa seveda, da bodo imeli poleg dobrih delovnih razmer, kakovostnih delovnih mest in plačil za delo tudi ustrezno socialno varnost, ko bodo izgubili zaposlitev." Kot je še dejala, smo še daleč od idealnega položaja, saj imamo danes več kot 120 tisoč brezposelnih. Pa vendarle po njenem mnenju predloga zakona o delovnih razmerjih in urejanju trga dela pomenita bistven korak naprej. "Najbrž nihče, tako vlada kot sindikati in delodajalci, ni popolnoma zadovoljen s tistim, kar je dosegel. Gotovo bo v prihodnje treba še nadaljevati z iskanjem ustreznih rešitev, pa vendarle je dosežen kompromis in vse strani priznavajo, da so uspele doseči tisto, kar je za njih najpomembnejše."

Posluh za prilagoditev globalnemu gospodarstvu je bil zelo velik "Ne, zakon o delovnih razmerjih ni usklajen," pa je dejala Andreja Črnak Meglič iz SD. "V časovni stiski, v kateri smo se znašli, ko smo dovolili obravnavanje tretje obravnave zakona, se je zgodilo to, kar smo pravzaprav najmanj pričakovali, da je kar naenkrat delodajalce minila volja za pogajanja in so na grob način izsilili to, da ni prišlo do uskladitve v 223. členu, ki varuje pravice starejših delavcev pred odpuščanjem. Gre za tako malenkostno zadevo, kolikor je omilitev prehoda. Že ob pokojninski reformi smo naredili vrsto napak ravno zaradi prehitrih, prenaglih odločitev, popravke katerih bomo morali delati zdaj."

Po njenih besedah se je z novim zakonom o delovnih razmerjih v veliki meri ugodilo delodajalcem, saj je kar 38 ukrepov takšnih, ki so pravzaprav namenjeni povečevanju konkurenčnosti gospodarstva, in zgolj 15 takšnih, ki so v maksimalni koristi delojemalcem oziroma sindikatom. "Skratka, posluh za to, da se je treba prilagoditi globalnemu gospodarstvu, je bil zelo velik," je bila odločna Andreja Črnak Meglič.

Delodajalci bi radi prišli v čase, ko so delavci delali za minimalne mezde Tudi Jana Jenko iz poslanske skupine DeSUS meni, da so z zakonom o delovnih razmerjih oziroma tako imenovano malo delavsko ustavo delodajalci iztržili mnogo več kot delavci, vendar pa po njenih besedah tudi dosežkov za delavce ne smemo zanemariti, zlasti glede preprečevanja veriženja zaposlovanja, kar pa bodo morale inšpekcijske službe dosledno preverjati.

"Pozitivno je, da bo odpuščeni delavec sprejel tudi odpravnino v primeru pogodbe za določen čas. Ne strinjam pa se z odpravo omejitev zaposlitev za določen čas oziroma kvot. Ne zdi se mi prav, da so kvote ostale samo pri agencijskem delu. To me v bistvu še najbolj žuli."

Kot je še poudarila, se ji zdi, da so delodajalci med pogajanji neupravičeno izražali nezadovoljstvo z doseženim. "Oni bi verjetno radi prešli v čase, nazaj sto let, ko bi delavec delal za minimalno mezdo. Vendar to ne gre več."

Rihard Braniselj (DL) je pred glasovanjem dejal, da zakonu o delovnih razmerjih ne bodo nasprotovali, ne bodo pa ga niti podprli, saj je po prepričanju njihove poslanske skupine slab.

"Iz slabega materiala težko nastane dober izdelek in predlog, ki je šel med pogajalske partnerje, je bil pravzaprav že v startu slab. Žal nam je, da si nismo vzeli časa in naredili izdelek, ki bi lahko pripeljal do boljšega rezultata, za katerega bi lahko rekli, da je dejansko neka reforma, nek preboj naprej. Temu pa žal ni tako."

Po njegovem prepričanju se bo morala nova vlada takoj lotiti reforme "zakonodajnega materiala, in sicer v smeri, ki bo delodajalce razbremenila sociale, ki še vedno ostaja v zakonu o delovnih razmerjih, predvsem v smislu oblikovanja odpravninskega sklada, ki mora biti prenesen nekam drugam in ne na breme delodajalcev, pa tudi določenih pravic, ki gredo s strani delodajalca v breme zdravstvene reforme. Za to pa je potrebna sistemska rešitev in ne zgolj neki kozmetični popravki".

Jasmina Opec je poudarila, da so v Slovenski ljudski stranki že več kot desetletje pozivali k prenovi delovne zakonodaje, zakonodaje, ki bi prispevala k boljši konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in hkrati zaposlenim nudila zadostno mero varnosti, da bi z zadovoljstvom opravljali svoje delo.

Kot je dejala, bi v SLS želeli, da bi z novim zakonom o delovnih razmerjih bolj prisluhnili podjetnikom in obrtnikom, kakor tudi, da bi bila zakonodaja bolj prijazna do mladih iskalcev zaposlitev, ki so največkrat najbolj podvrženi izkoriščevalskim oblikam dela. "Vendar v SLS spoštujemo socialni sporazum in se zavedamo, da je v trenutnih družbenopolitičnih razmerah to, kar je doseženo zdaj, maksimum."

Barbara Žgajner Tavš je v imenu poslanske skupine PS med drugim dejala, da je njihova stranka v teku pogajanj oziroma dograjevanja zakona o delovnem razmerju v DZ-ju dosegla kar nekaj pozitivnih dopolnil. "Če omenim, ker sem ravno danes slišala po radiu, kako delovnopravna zakonodaja krči pravice brezposelnim, ker po novem ne bodo imeli več 100 odstotkov nadomestila, ampak zgolj 80 odstotkov, moram reči, da temu absolutno ni tako. Že danes imajo brezposelni v prvem trimesečju 80 odstotkov nadomestila. Res pa je, da smo ravno poslanci pozitivne Slovenije, in če se ne motim tudi SD, v parlamentarno proceduro vložili amandma, s katerim smo prvotni predlog ministra, ki pa je z 80 odstotkov nadomestila v prvem trimesečju nižji, popravili in ga ohranili na obstoječi varianti."

"Za nas je ključno spoznanje, da določilom reforme trga dela pravzaprav nobena stran radikalno ne nasprotuje pri nobenem od ključnih vprašanj," pa je dejal Jožef Horvat (NSi).

Reforma uvaja minimalno zaščito za ekonomsko odvisne delavce Reforma omejuje sklepanje pogodb za določen čas in agencijsko delo ter uvaja minimalno zaščito za ekonomsko odvisne delavce. Sistema denarnih nadomestil za brezposelne ne spreminja, prinaša pa tudi več ukrepov za zaščito zaposlenih.

Poleg tega krepi notranjo prožnost, poenostavlja postopke zaposlovanja in odpuščanja ter uvaja začasna dela za upokojence. Hkrati znižuje odpravnine in skrajšuje odpovedne roke, plačan odmor za malico in dodatek na delovno dobo pa ostajata.

Ne na sindikalni ne na delodajalski strani s spremembami niso povsem zadovoljni. Četudi je zlasti večina delodajalskih organizacij nad izkupičkom zelo razočarana, sprejemu reforme ni nasprotoval nihče.