Nedelja, 5. 8. 2018, 4.00
6 let, 4 mesece
Spoznajte slovenskega lovca na nevihte #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,51
1
Dejan Košir je ljubitelj strel in neviht že vse od otroštva, ko jih je opazoval s svojim starim očetom. S prihodom interneta, z mediji in boljšim pretokom informacij je njegova ljubezen do tega električnega pojava le še rasla. Danes je lovec na nevihte že deset let.
Ste bili že kdaj v avtomobilu, ko je poleg njega udarila strela? Dejan Košir je to že doživel. Zgodilo se je na Mengeškem polju med opazovanjem nevihte, ki se je približevala s severa, ko se je razvila nevihta nad njim. Prestrašil se ni, saj je bil v avtomobilu, ta pa deluje kot Faradayeva kletka, ki nas varuje pred strelami.
Pri lovu na nevihte si pomaga tudi z različnimi vremenskimi modeli, z radarskimi slikami in s spletno stranjo, ki prikazuje udare strel v realnem času. Doma ima tudi vremensko postajo, ki meri vreme na območju njegovega doma.
Pred kratkim je lovilca neviht pot popeljala v Združene države Amerike, kjer so po njegovih besedah razmere za to dejavnost boljše. "Visoke planjave v osrednjem delu ZDA so najprimernejše za lov na nevihte, saj se tam stekata mrzli zrak iz Kanade in topli zrak iz Mehiškega zaliva. Ko ta dva trčita, nastanejo res močne nevihte," je povedal v oddaji Poletni Dan. na Planet TV.
V 14 dneh v Ameriki je Dejan obiskal deset zveznih držav, najburnejše in najbolj intenzivne nevihte je letos tam doživel v Koloradu, Wyomingu, Južni Dakoti in Teksasu.
Včasih je njegovo čakanje tudi zaman, večji del lova na nevihte namreč predstavlja vožnja, majhen delček pa fotografiranje in spremljanje neviht. V dveh tednih je Dejan posnel kar dva tisoč fotografij. Svoje fotografije objavlja na svojem profilu na Facebooku in na ameriških vremenskih forumih, prav tako pa je član slovenskega vremenskega društva Zevs.
Video: Dejan Košir
Slovenija je zelo izpostavljena udarom strele
Območje Slovenije je zaradi svoje lege v primerjavi s preostalo Evropo eno najbolj izpostavljenih udarom strele. Povprečno se tako v Sloveniji vsako leto pojavi od 15 do 20 udarov strele na kvadratni kilometer, občutno več na zahodu. Večina strel se sicer zgodi na nebu, le četrtina jih udari v tla.
Pri tem ne velja, da strela nikoli ne udari na isto mesto dvakrat, napačno je tudi prepričanje, da strela vedno udari v najvišji objekt, pa tudi, da se je nevarno dotikati žrtve udara strele.
Če po treh sekundah slišite grom, je strela udarila en kilometer stran
Na zemlji se vsako uro zgodi 760 neviht in vsako sekundo udari 50 strel. Na Elektroinštitutu Milan Vidmar s posebnimi senzorji spremljajo stanje neviht po Evropi. Rumene lučke so strele, ki v tistem trenutku udarijo. V Sloveniji je največja koncentracija udarov strel v zahodnem delu, na južni strani Alp in v Soški dolini.
Ker svetloba potuje hitreje od zvoka, najprej vidimo strelo in šele nato slišimo grom. Na podlagi preteklih sekund med njima lahko približno izračunamo, kako daleč smo od mesta, kjer je udarila strela.
Če tri sekunde za tem, ko ste videli strelo, zaslišite grom, je strela udarila en kilometer stran. Če preštejete do šest, je udarila dva kilometra stran, je pojasnil Goran Milev z Elektroinštituta Milan Vidmar.
Strela zmeraj udari v visoke, koničaste stvari. Ponavadi v drevesa ali antene, zaradi tega naše domove na strehah varujejo strelovodi. Če so pravilno izvedeni, vso energijo varno odvedejo v zemljo. Možnost, da umremo zaradi udara strel, je ena proti 300 tisoč. Kljub temu vsako leto zaradi stika z njo umre 24 tisoč ljudi.
Eno izmed najvarnejših mest je v avtomobilu
Med nevihtami so najvarnejši avtomobili in hiše s strelovodi. "Če je vozilo izdelano iz kovine, deluje kot Faradayeva kletka. Tok torej ne bo šel v vozilo, ampak se odvajal po površju," pojasnjuje Jože Ložnar Kranjc, namestnik poveljnika v Gasilski brigadi Ljubljana.
Strele poleti velikokrat presenetijo tudi nepripravljene planince. Če se vam zgodi, da vas v gorah ujame nevihta, ste še posebej ogroženi na vrhovih, grebenih, v bližini osamelih dreves ali pod njimi, ob vodnih žilah in žlebovih, ob vznožju skalnih sten, pod daljnovodi in za marsikoga presenetljivo celo pri votlinskih vhodih.
Povprečna temperatura strele je okrog 30 tisoč stopinj Celzija, kar je kar šestkrat bolj vroče od sonca. Strela zato velikokrat zaneti tudi ogenj. Poleg požarov povzroča materialno škodo. V spodnjem videu si oglejte, kako lahko pred strelami zavarujete svoje električne naprave.
1