Spomenka Hribar: Janša nas je razcepil

"Še najlažje bo spraviti Janšo z oblasti, težje bo dopraviti posledice njegove vladavine," je na današnji novinarski konferenci na Kongresnem trgu v Ljubljani dejal publicist Vlado Miheljak, eden od članov odbora za pravično in solidarno družbo. Člani odbora so se danes odzvali na Janšev petkov govor na shodu Zbora za republiko, v katerem je med drugim protestnike označil za leve fašiste. Na novinarski konfereci so spregovorili nekdanji načelnik genralštaba SV-ja Ladislav Lipič, Spomenka Hribar, sindikalist Marko Golob (nekdanji član uprave AUKN-ja), publicist Vlado Miheljak, kulturnik Igor Koršič, filozof Boris Vezjak, pisatelj Ivo Svetina, nekdanji minister za zdravje Dušan Keber in drugi – ter Janeza Janšo zaradi petkovega govora pozvali k odstopu. Ladislav Lipič: Vloga SV-ja ni posredovanje v protestih "Uporaba vojske v pogledu, o katerem je govoril premier, je nedopustna in tudi nedemokratična. V Sloveniji obstaja ustavno določilo, ki jasno opredeljuje položaj vojske in zakonsko določilo, ki opredeljuje temeljne naloge SV-ja. Kot prvo je navedeno, da je to nacionalna obramba, sodelovanje v zaščiti in reševanju ter druge naloge. Nikjer pa ni opredeljeno, da bi bila vojska zadolžena za reševanje nemirov ali česa podobnega. Ta izjava je nedemokratična in se ne pojavlja nikjer drugje v Evropi, razen v Sloveniji. Na tem zboru sta bila prisotna tako obrambni kot notranji minister, ki na simbolni način dajeta temelj za razmislek, kaj so te besede pomenile. Dodal bi, da je SV zaupanja vredna vojska, da uživa ugled v slovenski javnosti, zato sem prepričan, da se karkoli takšnega, kar je premier povedal v tem govoru, ne more zgoditi," je dejal nekdanji načelnik generalštaba SV-ja Ladislav Lipič.

Spomenka Hribar: Janša nas je razcepil "Postavila bi temeljno maksimo Janševega mišljenja in delovanja, tudi na tem zboru. Rekel je: tega levega fašizma Slovenci ne bomo dovolili. To pomeni: kdor je tam, kjer ga nekdo postavi med leve fašiste, ni Slovenec. To je temeljna predpostavka, na kateri Janša gradi politiko že vse od leta 1990, in lahko rečem, da vse histerizacije te družbe, ki jo živimo dnevno, izhajajo iz te temeljne predpostavke. Tako rekoč se mu je posrečilo, da je slovenski narod ter državljanjke in državljane Slovenije razcepil na polovico. In dokler bo ta maksima veljala oziroma se bo po njej ravnala desnica oziroma Janez Janša osebno, ni mogoče, da bi izplavali iz te krize, ki je duhovna, ekonomska, finančna …" je povedala sociologinja Spomenka Hribar.

Marko Golob: Kdo nam je ukradel državo? "V govoru Janeza Janše je bilo rečeno, da je večmilijardna luknja v slovenskih bankah glavni slovenski problem in da nam je tisti, ki jo je povzročil, ukradel državo. Tako predsednik vlade. Kdo je bil tisti? Tisti, ki je leta 2004 trdno makroekonomsko solidno državo zadolžil v štirih letih za več kot 25 milijard evrov. Mimogrede, to je znesek, ki je večji od skupne zadolženosti nekdanje Jugoslavije. Tisti, ki je nekoč enega od najtrdnejših bančnih sistemov v Evropi, ki je imel še leta 2004 dve miljardi premoženja v tujini, zadolžil za 13 miljard. Tisti, ki je razprodal državne deleže v podjetjih tajkunom, tisti, ki je obglavil uspešno vodstvo slovenskih podjetij, in tisti, ki je navsezadnje povečal strukturni primanjkljaj države v času največje krize z dveh odstotkov na minus pet odstotkov bruto družbenega proizvoda.

Povečevati strukturni primankljaj v času konjukture na minus pet odstotkov bruto družbenega proizvoda je tako, kot če bi kmet v času najugodnejše letine ne le pojedel vsega, ampak bi še prodal del grunta zato, da bi se veselica lahko nadaljevala. Bolj umni, recimo Finci, so v času rasti ustvarjali strukturni presežek in ko je prišla kriza, so imeli nekaj na strani. Pri nas ni bilo tako. Na koncu svojega govora je stavek o koristnih bedakih. Mi sicer ne bi uporabili te stavčne zveze, lahko pa rečemo: Koristi za ta narod v zadnjem letu zagotovo niste naredili," Janezu Janši sporoča Marko Golob, nekdanji član uprave AUKN-ja, zdajšnji sindikalist in član odbora.

Boris Vezjak: O Janševem govoru bomo pisali Evropi "Mislim, da je Janšev petkov govor škandalozen. Če upoštevamo, da je protestnike označil za leve fašiste in če k temu prištejemo še dejstvo, da od 76 do 80 odstotkov ljudi po anketah podpira te proteste, potem Janševa opredelitev dejansko leti na približno 80 odstotkov državljanov. Se pravi, imamo premierja, ki za približno 80 odstotkov državljanov meni, da so levi fašisti. Mislim, da takega premierja, takšnega državnika v Evropi ni in naša naloga je, da Evropi spročimo, kakšnega premierja imamo. Bojimo se namreč, da takšno ravnanje predsednika vlade Janeza Janše ni nekaj, s čimer bi bila Evropa povsem seznanjena. Zato v Odboru računamo, da bomo napisali še eno pismo, ki ga bomo poslali v Bruselj njegovim kolegom, ki ga tako zelo radi podpirajo pred vsakimi volitvami. Seznanili jih bomo s tem, da predsednik vlade RS označuje 80 odstotkov državljanov za fašiste."

Vlado Miheljak: Janša po Janši? "Menim, da se mora Slovenija začeti intenzivno pripravljati na to, kako bo organizirala državo in družbo, potem ko se bo Janša umaknil, ko bo odstopil ali kakorkoli že. Ugotovili bomo, da je pravazprav še najlažje spraviti Janšo z oblasti, veliko težje bo odpraviti posledice njegove enoletne vladavine. Tudi zato, ker če mu je kaj uspelo, mu je uspela kadrovska revolucija. Ni namreč samo na ključna vodilna mesta namestil strankarske ljudi, temveč so ti nameščeni na vseh ravneh. Tako je z njimi prepleten celoten državni aparat in verjetno bo vsak, ki se bo soočil s tem trdim orehom reševanja slovenske države, nenehno prihajal do blokad. Tako da je treba resno razmišljati, kako to sanirati."

Člani odbora so enotni v zahtevi, da mora Janša odstopiti, obenem pa so kritični do predsednika države Boruta Pahorja ter političnih strank, češ da so se premalo določno odzvali na njegov govor. Kot so pojasnili v zvezi s pismom, ki ga nameravajo poslati vodilnim v EU-ju, bo to verjetno kar prevod Janševega petkovega govora s krajšim spremnim dopisom.

Ob vprašanju, ali se bo iz decembra ustanovljenega odbora za pravično in solidarno družbo morda razvila nova politična stranka, so udeleženci danšanje konference odgovorili s skrivnostnim: "Ne vemo še. Bomo videli."