Spotkast
Petek, 11. 7. 2025, 4.00
15 ur, 36 minut
Spotkast z Evo Cimbola
Spolnost med mladimi: več svobode, a premalo varnosti #Spotkast
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,64
V času, ko se zdi, da o spolnosti govorimo več kot kdajkoli prej, se v ozadju še vedno dogajajo stvari, o katerih pogosto ne slišimo – ali pa jih namenoma preslišimo. V tokratnem Spotkastu se je Eva Cimbola pogovarjala s Polono Kovač, predsednico Društva Ključ – centra za boj proti trgovini z ljudmi, kjer že več kot dve desetletji delujejo kot zadnja varnostna mreža za žrtve spolnega in delovnega izkoriščanja v Sloveniji. Koliko je takšnih ljudi, ki živijo v neurejenih razmerah ali se celo dnevno srečujejo s spolno zlorabo, je težko govoriti, saj vsi ne poiščejo pomoči. Dejstvo pa je, da je o tem treba govoriti na glas in čim bolj ozaveščati že mlade na srednjih šolah.
"Mladi danes odraščajo v okolju, kjer je spolnost prisotna povsod – na družbenih omrežjih, v glasbi, celo v oglaševanju. A to še ne pomeni, da se o njej resno pogovarjamo," poudarja Polona Kovač.
Čeprav imajo mladi danes dostop do informacij, pogosto manjkajo ključni pogovori o mejah, soglasju, spoštovanju in odgovornosti. Velik izziv predstavlja tudi t. i. seksualizacija mladostnikov, ki se zgodi, še preden sploh razumejo, kaj spolnost v resnici pomeni.
"Pomembno je, da mladim omogočimo prostor, kjer lahko sprašujejo brez sramu – in kjer jih odrasli ne obsojajo, ampak jih poslušajo," pravi sogovornica. Po njenih besedah marsikatera dekleta že v osnovni šoli doživljajo pritisk za pošiljanje golih fotografij ali vstopanje v intimna razmerja, ki jih ne razumejo kot izkoriščanje. Prehitro se lahko zgodi, da takšni posamezniki mislijo, da so vredni toliko, kot je vredno njihovo telo.
"Pomembno je, da mladim omogočimo prostor, kjer lahko sprašujejo brez sramu – in kjer jih odrasli ne obsojajo, ampak jih poslušajo," pravi Polona Kovač iz Društva Ključ.
Starši smo otroke dolžni naučiti postavljanja mej
"Kot starši smo dolžni naučiti svoje otroke, da znajo postavljati svoje meje. Torej, da je njihovo telo njihovo in da je pomembno, da upoštevajo in spoštujejo svoj intimen prostor in da ne dovolijo posegati vanj brez privolitve. V nadaljevanju pa seveda, kje so meje, kako povemo, kje so naše meje, in kako spoštujemo druge meje in da to ne pomeni, da nas nekdo nima rad. Resnično pa se mi zdi, da je treba graditi zaupanje. V društvu ugotavljamo, da otroci, ki se jim je zgodila zloraba, največkrat to povedo prijateljem, redkeje staršem, skoraj nikoli v šoli in zelo malokrat policiji. To pomeni, da tega zaupanja nimajo, in to je naša naloga, da jim damo občutek, da nam lahko zaupajo in da so te osebe vredne zaupanja."
Trgovina z ljudmi ni le tuja zgodba
Društvo Ključ letno pomaga desetinam žrtev – med njimi so pogosto tujci in tujke, ki pridejo v Slovenijo v iskanju dela, dostojnega življenja ali celo ljubezni. Namesto tega jih pogosto pričakajo prisilno delo, nečloveški pogoji in zloraba.
Polona Kovač je predsednica Društva Ključ, centra za boj proti trgovanju z ljudmi.
"Posebej ranljiva skupina so tuji delavci, predvsem moški iz Azije ali Balkana, ki jih v Slovenijo pripeljejo kot delovno silo, a jih potem zapustijo brez dokumentov, plačila ali osnovnih pravic. Živijo v skupnih nastanitvah, brez stika z zunanjim svetom, pogosto delajo tudi po 12 ur na dan – brez dneva počitka," opisuje Polona Kovač.
A trgovina z ljudmi ni vedno fizična veriga. V sodobnem svetu je najpogostejša oblika psihološka manipulacija, kjer storilci žrtve ujamejo s pretvezo odnosa, ljubezni ali sanjske službe.
Trgovina z ljudmi se je preselila na splet
Digitalne platforme so v zadnjih letih postale nova "ulica", kjer poteka nova oblika trgovine z ljudmi. "Z mladimi komunicirajo prek družbenih omrežji, aplikacij za zmenke ... Lahko si 15-letnica v svoji sobi, a vseeno postaneš tarča organizirane mreže. In to je grozljivo."
V sodobnem svetu je najpogostejša oblika psihološka manipulacija.
Dogaja se, da so dekleta pod pretvezo, da jih peljejo na izlet, odpeljali v tujino in jih tam predali naprej drugi kriminalni družbi. V zadnjem obdobju bolj zaznavajo primere, ko se je nad mladimi dekleti izvajal pritisk in so bile zmanipulirane, da so začele pošiljati gole fotografije in ko so to storile, so se začele grožnje in izsiljevanja, da če ne bodo naredile tega, kar želijo, bodo fotografije pristale na spletu, med sošolci. Kar nekaj deklet raje pristane na izsiljevanje, kot pa da bi razkrila zgodbo doma ali v šoli. Tu je znova pomembno zaupanje, saj poznamo tudi primere, ko so se vpletli starši ali šola in se je zadeva končala.
"Če bomo mi znali poslušati brez predsodkov, bodo tudi mladi začeli govoriti"
Niti fantje niso imuni – zanje obstajajo druge oblike pritiska, ki temeljijo na ustrahovanju, občutku krivde ali celo izsiljevanju. Ena izmed ključnih rešitev, ki jih izpostavlja Polona Kovač, je ozaveščanje – ne samo mladih, ampak predvsem odraslih, ki so zanje odgovorni: staršev, učiteljev, trenerjev, vzgojiteljev. "Če bomo mi znali poslušati brez predsodkov, bodo tudi oni začeli govoriti."
Država bi po njenem mnenju morala bolj sistemsko zaščititi tuje delavce in okrepiti nadzor nad zaposlovanjem. "Žrtve ne padejo v izkoriščanje zaradi lastne naivnosti, ampak zaradi sistemskih lukenj in pomanjkanja zaščite."
