Torek, 4. 7. 2023, 13.25
1 leto, 4 mesece
ŠOU še vedno skriva, kaj počne s študentskim denarjem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,13
Da ŠOU v Ljubljani nepravilno vodi postopek, je po besedah predstavnikov Radia Študent opozorila tudi upravna inšpekcija, ki je Klasincu kot odgovorni osebi decembra lani izdala globo, ker jim v zakonsko določenem roku ni posredoval zahtevanih informacij javnega značaja.
Predstavniki Radia Študent opozarjajo, da Študentska organizacija Univerze (ŠOU) v Ljubljani o njihovi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja odloča že 286 delovnih dni, čeprav bi morala o zadevi odločiti v 20 delovnih dneh. Namesto da bi ŠOU študentom razkril, kaj počne z njihovim denarjem, raje plačuje globe, poudarjajo na Radiu Študent.
Kot so na novinarski konferenci pojasnili predstavniki Radia Študent, so od ŠOU v Ljubljani maja 2022 zahtevali dokumente o tem, kako ljubljanska študentska organizacija porablja milijone študentskega denarja. ŠOU v Ljubljani bi moral po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja o njihovi zahtevi odločiti do 13. junija 2022, a na dokumente še vedno čakajo, so opozorili.
Novembra je informacijski pooblaščenec direktorja ŠOU v Ljubljani Andreja Klasinca zadnjič pozval, naj odloči o zadevi, sicer bo zoper njega kot odgovorno osebo uvedel prekrškovni postopek. Kljub temu na Radiu Študent dokumentov niso prejeli.
Šele 2. junija letos so od Klasinca prejeli manjši del dokumentov, iz katerih še vedno ni razvidno, komu je ŠOU nakazal denar. Namesto da bi študentom razkril, kaj počne z njihovim denarjem, direktor Klasinc torej raje plačuje globe, so poudarili predstavniki Radia Študent.
Denar za izlete, pogostitev in telefonske naročnine
Od Andreja Klasinca in ŠOU na Radiu Študent zahtevajo, da jim zahtevane dokumente izroči in pokaže, da pred študenti ničesar ne skriva. Javno zahtevo za takojšen in poln vpogled v dokumente naslavljajo tudi na predstavnike študentskih skupin Povezani in Modro za študente, ki sestavljajo predsedstvo ŠOU v Ljubljani.
Iz podatkov, ki so jih na Radiu Študent v preteklosti uspeli pridobili, je po njihovih navedbah med drugim razvidno, da se je leta 2020 iz postavke za predsedstvo financiral izlet funkcionarjev ŠOU v Banjaluko, pa tudi pogostitev tako imenovanih poslovnih partnerjev ŠOU, najvišjo postavko takoj za honorarji so predstavljale telefonske naročnine funkcionarjev ŠOU. Leta 2019 pa je predsedstvo ŠOU v Ljubljani na primer namenilo več kot deset tisoč evrov za prevoze s taksiji, so pojasnili pri Radiu Študent.
Generalna sekretarka Društva novinarjev Slovenije Špela Stare meni, da je sistematično zavračanje posredovanja informacij ŠOU v Ljubljani nelegitimno, nelegalno in pomeni onemogočanje novinarskega dela, s tem pa tudi nadzora javnosti nad delovanjem študentske organizacije.
"Ravnanje ŠOU je še toliko bolj problematično, ker ne odgovarja niti na novinarska vprašanja po zakonu o medijih niti na zahteve po posredovanju informacij po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, poleg tega ne spoštuje postopka, torej ne poda niti odgovora na novinarsko vprašanje niti zavrnilne odločbe," je opozorila.
"To, kar danes počnejo sodelavke in sodelavci Radia Študent, je pot v pravo smer," je dodala Mojca Zabukovec iz Sindikata novinarjev Slovenije. Ob tem je dodala, da bo treba premisliti, kako Radiu Študent zagotoviti nemoteno delovanje.
ŠOU v Ljubljani: Podatkov o poslovanju organizacije nikoli nismo prikrivali
Na Študentski organizaciji Univerze (ŠOU) v Ljubljani zavračajo očitke Radia Študent o prikrivanju podatkov o poslovanju. Kot so zatrdili, jih transparentno predstavljajo študentskim poslancem. Prav tako pa jih na podlagi zahtev, skladnih z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja, delijo z zainteresirano javnostjo, navajajo v sporočilu, poroča STA.
"Na vsa prejeta novinarska vprašanja se vedno skušamo odzvati v zakonskem roku. Naša PR-ekipa je sestavljena iz študentk in študentov, ki na obsežna in kompleksna novinarska vprašanja niso zmožni odgovoriti v nekaj minutah ali urah, ampak v doglednem roku odgovore pridobijo od strokovnih služb in tako predstavnikom medijev zagotovijo kakovostno povratno informacijo na njihove poizvedbe," so v sporočilu za javnost zapisali na ljubljanski študentski organizaciji in se s tem odzvali na današnjo novinarsko konferenco Radia Študent.
V določenih tednih so prejeli 30 ali več novinarskih vprašanj istega medija
Poudarili so, da so "v določenih tednih prejeli 30 ali več novinarskih vprašanj istega medija", pri čemer je "šlo za načrtno obremenjevanje sodelavcev naše organizacije, ne glede na to pa so ti po najboljših možnostih pravočasno posredovali odgovore".
V tej luči opozarjajo tudi na "zmotne domneve" o tem, da s prosilci ne delijo dokumentacije o poslovanju ŠOU v Ljubljani. Do tovrstnih primerov po njihovem pojasnilu prihaja "le, kadar posamezniki očitno zlorabijo svojo pravico do dostopa do informacij javnega značaja in zahtevajo nerazumne količine dokumentacije", ki je njihovi sodelavci ne morejo pravočasno procesirati.
"S tem smo se spopadli tudi v primeru, ki ga izpostavlja Radio Študent. V tovrstnih primerih na prosilce naslovimo prošnjo, da svoj zahtevek omejijo, oziroma jih povabimo na ogled dokumentacije v živo," so med drugim zapisali. Nobenega od podatkov, ki jih zahteva Radio Študent, sicer niso priložili sporočilu.
Med Radiem Študent in njegovo ustanoviteljico ŠOU je sicer dalj časa napeto, zlasti zaradi financiranja in predlogov o krčenju sredstev za Radio Študent. Na ŠOU so danes sicer zatrdili, da radiu zagotavljajo "stabilno financiranje, s katerim mu omogočajo obstoj ter nadaljnje zagotavljanje nekomercialnih vsebin javnosti, ki na trgu najverjetneje ne bi obstale". Radiu pa so očitali, da jim ni posredoval poslovodne dokumentacije. Iz obrazložitve vodstva radia, ki jo je priložila ŠOU, sicer izhaja, da jih je k temu pozval član sveta zavoda, ki takih pooblastil nima, in ne svet zavoda kot kolegijski organ, kar je bil tudi razlog, da zahtevi niso ugodili.
