Ponedeljek, 16. 10. 2023, 10.37
1 leto
Sojenje Janezu Janši je odpadlo
Za danes je bilo na Okrožnem sodišču v Celju predvideno nadaljevanje sojenja nekdanjemu predsedniku vlade Janezu Janši zaradi žaljive objave na Twitterju, uperjene proti nekdanjemu direktorju Slovenske tiskovne agencije Bojanu Veselinoviču, a je bila današnja obravnava preklicana zaradi bolezni obtoženčevega zagovornika Francija Matoza. Veselinovič in njegov zagovornik Gorazd Fišer obtoženemu Janši očitata hujše kaznivo dejanje obrekovanja, saj ga je Janša v tvitu označil za sodelavca pri umoru nekdanjega urednika na STA Boruta Meška, ki je leta 2009 sicer umrl zaradi raka.
Sodni postopek proti Janezu Janši se je začel marca letos, nadaljeval maja in avgusta, vmes je bil zaradi odsotnosti obtoženega tudi že dvakrat preložen.
Bojan Veselinovič je prvaku opozicijske SDS sprva očital kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, na zadnji obravnavi 28. avgusta pa je zagovornik Veselinoviča Gorazd Fišer predložil spremembo tožbe, v kateri se obtoženemu Janši očita hujše kaznivo dejanje obrekovanja. Senat je predlogu za spremembo ugodil.
Objava Janeza Janše, ki je predmet tožbe Bojana Veselinoviča proti nekdanjemu premierju, je še vedno dostopna na družbenem omrežju X, nekdanjem Twitterju.
Janševa obramba je izrazila potrebo po dodatnem času za pripravo nadaljnje obrambe obtoženega oziroma za pripravo na spremenjeno tožbo. Nadaljevanje obravnave je bilo preloženo na 16. oktober, a je ta bila preklicana. Kot so za Siol.net pojasnili na Okrožnem sodišču v Celju, je bil razlog za preklic današnje obravnave bolezen obtoženčevega zagovornika Francija Matoza.
Kdaj naj bi se sojenje nadaljevalo, pa še ni določeno, so še sporočili s sodišča.
Janša Veselinoviča označil za "sodelavca pri umoru"
Očitki nekdanjega direktorja STA Veselinoviča v zasebni tožbi se nanašajo na Janšev tvit maja 2021, v katerem je takratni premier zapisal: "Neverjetno za EU v 21. stoletju, da sodelavec pri umoru novinarja še vedno vodi STA in za to mesečno pokasira 8.500 evrov. Več kot predsednik republike."
Tvit se nanaša na dogajanje leta 2009, ko je Veselinovič tedanjemu odgovornemu uredniku Borutu Mešku vročil izredno odpoved zaposlitve, ta pa je pozneje umrl zaradi bolezni.
Nekdanji direktor STA je zatrdil, da o Meškovi hudi bolezni v času njegovega delovnega razmerja in ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni vedel ničesar.
Veselinovič je na zadnji obravnavi po pregledu dokaznega gradiva, kar je predlagal Janšev zagovornik Franci Matoz, zavrnil tudi očitke glede morebitnega mobinga, saj bi ga Meško v tem primeru zagotovo kazensko preganjal, in zatrdil, da razrešitev Meška ni bila politične narave.
Prav tako je Veselinovič poudaril, da v času tiskovne konference iz leta 2009, katere posnetek je kot dokazno gradivo predstavil Matoz, nihče ni vedel za bolezen urednika Meška in da takrat ni bila niti enkrat omenjena. Obrambi Janše je še očital, da je bil predvajani posnetek iz leta 2009 zmontiran za namene obrambe in da v obliki, kot je bila prikazana na sodišču, ni bil objavljen na dnevnik.si, kot trdi obramba, temveč na Demokraciji, mediju, ki je povezan s stranko SDS.
Janša: Če ne bo šlo po enem členu, bo šlo pa po drugem
Po avgustovskem naroku je bil Janez Janša v izjavi za medije kritičen do spreminjanja obtožnice.
"Če ne gre po enem členu, bo šlo mogoče po drugem. Speljan je bil ves dokazni postopek, zaslišane vse priče. Iz vsega tega, kar je bilo slišano, prebrano, je jasno, da je bil gospod Meško resno bolan. Iz dokazov, ki jih je sam predložil, ko je sprožil tožbo na delovno-socialnem sodišču, je jasno, da je zbolel zaradi šikaniranja, kot je zapisal sam. Nihče ni trdil, da ga je gospod Veselinovič umoril s sekiro ali pa da je držal sekiro, vsi so razumeli, za kaj tu gre. Dejstvo je, da se je zgodilo nekaj, kar je pospešilo njegovo (Meškovo, op. p.) bolezen, o tem so pisali tudi drugi. Ker se je zdaj vse to izkazalo, se pač spreminja obtožnica na neki drugi člen, kjer ni mogoče dokazovati resničnosti," je dejal nekdanji predsednik vlade.
Veselinovičev zagovornik Fišer je zatem po poročanju STA pojasnil, da tožnik v času vložitve zasebne tožbe ni vedel, kako se bo obtoženec zagovarjal. Kaznivo dejanje žaljive obdolžitve se namreč lahko nanaša na čisto neresnična dejstva, za katera tisti, ki jih je izrekel, ne ve, ali so dejansko neresnična ali ne. Zato je pri tem kaznivem dejanju po razlagi Fišerja dopusten dokaz resnice ali dokaz utemeljenosti tega, da si verjel, da je nekaj, kar si trdil, resnica.