Sodišče Ilikića spoznalo za krivega umora žene in ga obsodilo na 25 let zapora

Motiv ljubosumja ni nekaj novega in se kot nizkotni nagib ne šteje le v primeru patološkega ljubosumja, temveč se presoja skozi odnos storilca in žrtve, je sodbo pojasnila predsednica sodnega senata Vesna Podjed. Do dejanja je vodila tudi zahteva žrtve, da vztraja pri razvezi. Dokazni postopek pa je pokazal celo vrsto okoliščin, da Ilikić oškodovanke ni želel izpustiti iz svojega življenja, je dodala.

Sodišče je nadalje ugotovilo, da je pokojna Ilikića izselila iz stanovanja, čemur so sledile grožnje s smrtjo. Zaradi tega je bil ogorčen in presenečen, kar je v njem povzročalo stresno motnjo, vendar psihiatrična izvedenka ni odkrila psihotične motnje. Sodišče je pri kazenski sankciji upoštevalo njegovo težko otroštvo, zato je kazen znižalo s predlaganih 27 na 25 let zapora, v kar se všteva čas, ko je bil v priporu.

Pred odločitvijo sodnega senata je tožilka Jasmina Vesel v sklepni besedi povedala, da je Ilikić večkrat z grožnjami dal vedeti, da bo ženo ubil, z grožnjo požiga hiše je grozil tudi njeni bližnji družini. Še danes vztraja, da so za razpad njune skupne zveze krivi zunanji dejavniki, predvsem ženine prijateljice.

Pri tem se po mnenju tožilstva ni zmožen vživeti v kožo svojih dveh hčera. Ena, s katero je zajtrkoval na jutro dneva dejanja, še danes obžaluje, da je obtoženemu takrat povedala, da ima Ilikićeva žena novega prijatelja. Med postopkom Ilikić ni pokazal obžalovanja, zato tožilka kot edino olajševalno okoliščino vidi dejstvo njegove nekaznovanosti. Kot oteževalno okoliščino je navedla, da je bila Ilikiću odrejena prepoved približevanja.

Do oškodovanke je bil psihično, fizično in ekonomsko nasilen

Pooblaščenec mame in sestre pokojne Martin Bregant je povedal, da je bil obtoženi do oškodovanke psihično, fizično in ekonomsko nasilen. Pri tem se je nasilje od začetka zakonske zveze stopnjevalo od psihičnega do fizičnega, v neki točki ji je odvzel tudi bančno kartico in osebne dokumente. "Takšni moški želijo partnerico obdržati kot lastnino," je dejal. Opozoril je na dejstvo, da je Ilikić obžalovanje izrazil šele več kot leto dni po dogodku. Bregant meni, da je to storil po priporočilu zagovornika. "Ni le morilec, temveč monstrum, ki je oškodovanki spremenil življenje," je dejal Bregant.

Zagovornik Miloš Zarić sicer ne dvomi o tem, da se je dejanje zgodilo, vendar se ni dovolj dobro proučilo duševnega stanja obtoženega, saj da je sodna izvedenka mnenje pisala površno. Opozoril je, da kaznivo dejanje umora ne pozna kvalifikacije ljubosumja, temveč le kvalifikacijo drugih nizkotnih nagibov.

Zagovornica Monika Poje je v sklepni besedi poudarila, da je Ilikić trdo delal za družino in da so živeli v slabih finančnih pogojih. Zato nadzora nad financami Monike Ilikić ni mogoče razumeti kot ekonomsko nasilje, temveč kot opravljanje vloge "finančnega ministra", kar v družinah ni nenavadno. Pri tem je navedla, da so Moniko Ilikić njeni starši pogosto prosili za denar.

Ilikić je v sklepni besedi povedal, da je družino oškodovane premalo prositi za opravičilo, vendar drugega ne more. Hčerama, družini umorjene in svoji družini se opravičuje, da jih je pustil na cedilu.