Slovenskim Pussy Riot ne bo treba na sodišče

30. oktobra bi se na okrajnem sodišču zaradi suma poškodovanja tuje stvari oziroma zato, ker nista želeli poravnati dva tisoč evrov stroškov za čiščenje fasade fakultete, morali oglasiti dve vstajniški socialni delavki. Vstajniške socialne delavke so zato fakulteto pozvale, naj odstopi od pregona, tamkajšnji senat, v katerem je 19 članov, pa je včeraj njihovim zahtevam ugodil. Akcijo grafitiranja prekinili policisti Z akcijo grafitiranja so, kot pojasnjujejo vstajniške socialne delavke, želele opozoriti na to, da se breme odplačevanja krize prelaga na tiste, "ki je nismo povzročile – na študentke, profesorice, asistentke in druge zaposlene na fakulteti". A tudi zato, ker menijo, da fakulteta ni naredila ničesar, da bi se študentke in zaposleni povezali v boju proti kapitalu in varčevalnim ukrepom. Dekanja fakultete Liljana Rihter ostro zavrača tovrstne očitke in opozarja, da navedbe skupine o razmerah na fakulteti ne držijo in da svojih trditev tudi nikoli niso preverjale.

Z akcijo so si vstajnice najprej prislužile intervencijo policije, nato pa še kazenski postopek na sodišču. Akcijo so namreč prekinili policisti, ki so obkolili skupino, pridržali dve članici in ju oglobili za prekršek. Zgodba je končana, so si mislile takrat, a jih je nekaj mesecev pozneje presenetilo, da jih fakulteta terja za 2.175 evrov, kolikor naj bi znašali stroški čiščenja.

Ker niso želele poravnati stroškov čiščenja, je sledila kazenska ovadba Denarja za plačilo nimajo, so zapisale, a tudi če bi ga imele, tega niso pripravljene plačati. "Brisanje grafitov smo prepoznale kot poskus utišanja, represije nad kritično mislijo," so prepričane in dodajajo, da bi fakulteta lahko sprejela kritiko in tudi grafite, ki niso nikomur škodili.

Dekanja Lijlana Rihter vstajnici povabila na razgovor Ker se jim zdi tovrstno preganjane nedopustno, so fakulteto in dekanjo pozvali, da od pregona odstopi. Odziv dekanje kaže malo drugačno sliko. Kot nam je zagotovila v pisnem odgovoru, je šele z anonimnim pismom – s tem, ki smo ga prejeli tudi v uredništvo – izvedela, da za akcijo stojijo Vstajniške socialne delavke.

"Prej smo od policije dobili zgolj imeni oseb, ki sta povzročili škodo," je med drugim na anonimno pismo odgovorila Rihterjeva. "Takoj, ko so se Vstajniške socialne delavke obrnile na nas in ko smo izvedeli, da so bile pobudnice oziroma izvajalke akcije, smo jih povabili na pogovor," je dodala.

A vstajnice so ta pogovor zavrnile. V pismu dekanji pojasnjujejo, da se feministično gibanje ni uresničilo "skozi pogovor in spoštovanje zakonodaje, temveč s prestopanjem mej, protestiranjem, vzklikanjem, pisanjem sporočil po stenah".

Pogovor kot temeljno orodje socialnega dela, kot ga omenja dekanja, ima po njihovem mnenju še eno dimenzijo, in sicer neenakost v razmerju moči. "V pogovor ne vstopamo enakovredno, saj imate vi (dekanja, op. a.) kot zaledje ustanovo, državo, vodilno pozicijo, me pa zgolj svoja telesa in stališča," so zapisale.

Dekanja: Za odstop smo se odločili zaradi socialne stiske Dekanja je sicer zatrdila, da sta bili socialni delavki 30. oktobra vabljeni na narok "za odložitev kazenskega pregona, kjer bi se z njima dogovorili o možnih rešitvah". No, včeraj zvečer je o pobudi vstajnic, da torej fakulteta odstopi od pregona, odločal senat fakultete. Ta je odločil, ne soglasno, pa vendar z večino, da fakulteta od pregona dveh socialnih delavk odstopi.

"Za odstop smo se odločili predvsem zaradi socialne stiske teh dveh socialnih delavk, ki sta brezposleni," je pojasnila Rihterjeva.

Povsem različne članice Skupino so sicer dekleta osnovala iz ideje, da "smo vse ženske socialne delavke, ki opravljamo neplačano, nevidno skrbstveno, čustveno in reproduktivno delo. Članice smo si med seboj različne: nekatere smo še študentke, druge smo to včasih bile, nekatere smo socialne delavke v praksi, druge smo obupale nad iskanjem službe v sociali, nekatere delamo na faksu, druge smo uporabnice storitev socialnega varstva, tretje pa smo samo feministke po prepričanju in vezi s fakulteto nimamo," pravijo anonimne sogovornice.

Anonimno: Delovanja ne želimo povezovati z obrazi Za anonimnost so se odločile iz več razlogov. Eden od njih je gotovo varnost, pravijo, "saj se želimo izogniti policijski represiji in kriminalizaciji svojega delovanja".

Drugi razlog se skriva v nehierarhični organizaciji, brez vodij in predstavnic, ki bi lahko govorile v imenu celotne skupine. Dekleta namreč ne verjamejo v hierarhije in predstavniško politiko, zato se želijo organizirati kot kolektivno telo, kot skupen glas.

Poudarjajo še, da ne želijo, da se njihovo delovanje povezuje z obrazi in življenjskimi zgodbami posameznic. "Želimo, da naše politično delo in izražanje govori samo zase in da se v njem prepoznajo različne ženske ne glede na starost, poklic in življenjske okoliščine. Je zdaj, ko vemo, kdo je Banksy, naš pogled na njegovo umetnost kaj drugačen?" se sprašujejo.

Slovenske Pussy Riot, radikalne feministke Lahko v svojem delovanju najdete vzporednice z ravnanjem ruske ženske skupine Pussy Riot, ki jih je dal Vladimir Putin po protestnem koncertu v cerkvi zapreti? Zgolj v določenih točkah, pravijo vstajnice.

"V tem, da smo v obeh skupinah radikalne feministke, in v tem, da sta obe skupini deležni kriminalizacije upora s strani (pravne) države in njenih aparatov. Gre za isto kolesje represije nad kritično mislijo, političnim delovanjem – vstajniki v Mariboru in drugih mestih, ki so bili zaprti, pretepeni in oglobljeni, so prav tako del skupne zgodbe," pravijo vstajniške socialne delavke.