Slovenski tiskani mediji v vse večjih težavah. Kje so rešitve?

Vodstvo časnika Večer se je konec lanskega leta odločilo, da bo v začetku leta odpustilo sedem zaposlenih, od tega pet v uredništvu, in opravilo druge reze za optimizacijo poslovanja. Novinarski sindikat je lastnike pozval k spremembi načrta, da bodo upoštevani interesi delavcev in bralcev. Za pojasnila smo se obrnili na odgovornega urednika Matijo Stepišnika, ki pa pred koncem pogajanj z vodstvom časnika s 77-letno tradicijo o najhujši krizi po letih raznovrstnih lastnikov ni hotel govoriti.

"Na slovenske tiskane medije se je v zadnjem času zgrnilo vse, tako predvidljivi kot nepredvidljivi dejavniki. Časi koronavirusa so temeljito spremenili ne le življenjskih navad prebivalcev Slovenije, temveč tudi njihove bralne navade. Podražili so se energenti, cena papirja je trikrat dražja. Pojavljajo se velike težave z distribucijo, kar je za založnike ključnega pomena - torej kako izvod časopisa dostaviti bralcem. Če svojega izdelka ne moremo dostaviti kupcem, je naše delo praktično zaman. Vse manj zanimivo je delo raznašalca časopisov, saj so cene goriv poletele v nebo. Cena distribucije v strukturi cene izvoda tiskovine tako dosega že dvakratnik iz prejšnjega obdobja," pereče razmere na Delu opisuje odgovorni urednik Bojan Budja.

Za založnike je ključnega pomena, kako izvod časopisa dostaviti bralcem. Če svojega izdelka ne moremo dostaviti kupcem, je naše delo praktično zaman.

Da so razmere v slovenskih tiskanih medijih izjemno skrb vzbujajoče, bolj kot kadarkoli prej, se strinja tudi odgovorni urednik Dnevnika Miran Lesjak. Zatrjuje, da so izdajatelji bolj kot ne izčrpali vse dozdajšnje rezerve. "Seznanjen sem z napovedjo odpuščanja na Večeru, žal tudi Dnevnik ni v bistveno boljšem položaju. Tudi mi smo bili pred nekaj dnevi prisiljeni vročiti odpovedi trem članom uredništva," pove Lesjak.

Kupcem ne morejo dostaviti časopisa

Dejstvo je, da Dnevniku, Večeru in Delu prihodki upadajo že več let. Lesjak poudarja, da največji delež prihodkov Dnevnika predstavljajo prihodki od prodaje edicij oziroma izvodov časopisa. Če je v njihovih najboljših časih razmerje med oglasnimi in prodajnimi prihodki znašalo 40 proti 60 odstotkov, so danes oglasni prihodki skorajda zanemarljivi. Prav tako zaradi pojava spletnih medijev in nezmožnosti distribucije časnikov upadajo prihodki od prodaje.

"Smo v položaju, ko lahko ustvarjamo najbolj kakovostne novinarske vsebine, a jih ne moremo dostaviti kupcem," opozarja Lesjak.

"Ključnega pomena je, da država omogoči distribucijo časopisov oziroma vstopi v njeno sofinanciranje, da ustvarjene vsebine sploh lahko dostavimo kupcu," opozarja odgovorni urednik časnika Dnevnik Miran Lesjak. Foto: STA/Katja Kodba Poudarja, da je distribucija časnikov ob sočasnem padanju naklad postala tako draga, da preprosto ni več ekonomična. Dostavljavcem namreč ne morejo zagotoviti dovolj visokega plačila, da bi lahko cena časopisa ostala vzdržna.

Lesjak ob tem spomni, da so nekoč raznašalci v neko naselje ali vas dostavljali po 20 izvodov časopisov, danes pa morda le še enega ali dva. Morebitno alternativo vidi v storitvah Pošte Slovenije, a bi naročniki časopis glede na zdajšnjo prakso prejeli šele ob 15. uri, kar je za izdajatelje in bralce povsem nesprejemljivo.

Lesjak: Vzdržen poslovni model spletnih medijev ne obstaja

"Problemov je nešteto. K temu lahko lahko prištejemo še digitalizacijo medijev. Spletne platforme so praktično vsem dosegljive, tri najbolj obiskane v Sloveniji celo brezplačno. Čeprav se na Delu zavedamo, da je prihodnost medijev na spletu, je vsebine v celoti na spletni platformi praktično nemogoče monetizirati. Ljudje vse bolj množično komunicirajo in berejo na spletu. Ne samo servisne informacije, temveč tudi dogajanje v domovini in tujini. Za to, da bodo pripravljeni plačati tovrstne storitve, morajo imeti dovolj tehtne razloge. To pa so izključno atraktivne vsebine, ki jih v drugih medijih ne najdejo," poudarja Budja.

Lesjak opozarja, da so prihodki od prodaje tiskanih izvodov zanje ključnega pomena, saj po njegovem prepričanju vzdržen poslovni model zasebnih spletnih medijev v Sloveniji ne obstaja. "Tudi mi imamo spletni Dnevnik, vendar so prihodki bistveno nižji od prihodkov prodaje tiskanega izvoda časopisa. Ker kot komercialni zasebni medij ne prejemamo javnih dotacij, moramo najbolj atraktivne in kakovostne vsebine zaklepati. Bralci pa tega nočejo plačati. Zasebni spletni mediji tako na primer ne moremo tekmovati s spletnim medijem javne RTV Slovenija, ki živi od RTV-naročnine," pravi Dnevnikov odgovorni urednik.

Raznašalci časopisov so postali dostavljavci hrane

Lesjak temeljni problem vidi v pojavu spletnih medijev, saj se bralci niso več pripravljeni naročati na časopise. Dodaja, da se je zelo močno spremenil tudi življenjski slog, saj ni več toliko časa za prebiranje časopisnih vsebin.

"Znašli smo se v položaju, ko ne moremo zagotoviti prihodka od prodaje klasičnega časopisa, ker ga kupcu ne moremo dostaviti. To je katastrofa. Čeprav imamo na Dnevniku, Večeru in Delu skupnega distributerja, ta ne najde več raznašalcev, ki bi od vrat do vrat raznašali časopise. Tudi zato, ker je tovrstno delo premalo plačano in se sooča s konkurenčnimi dejavnostmi, kot je dostava hrane," opozarja Lesjak.

Prihodnost brez časopisov?

Po besedah Budje bralci tiskane medije odpovedujejo iz različnih vzrokov. Eden izmed njih je tudi dvakratna lanska podražitev časopisov. Kljub vsemu si težko predstavlja prihodnost brez njih. Prepričan je, da bo vedno obstajala ciljna publika, ki bo želela prebirati informacije v papirnati obliki. "Koliko bo takšne publike in koliko bo za to pripravljena odšteti, pa je vprašanje za več kot milijon dolarjev," pravi Budja.

"Država bi v primeru subvencioniranja distribucije časopisov državljankam in državljanom zgolj zagotovila ustavno pravico do obveščenosti oziroma informiranosti," poudarja odgovorni urednik Dela Bojan Budja. Foto: Mediaspeed Po mnenju Lesjaka bi morala država tiskanim medijem priskočiti na pomoč. "To zagotovo ne bi bila unikatna in edinstvena rešitev. Demokratične države so že prepoznale pomen časopisov za demokratično družbo. Ključnega pomena je, da država omogoči distribucijo časopisov oziroma vstopi v njeno sofinanciranje, da ustvarjene vsebine sploh lahko dostavimo kupcu. Ne katerihkoli vsebin, temveč tistih v javnem interesu. Delo, Dnevnik, Večer in še nekateri zagotovo ustvarjajo vsebine, ki so v javnem interesu. Vprašanje pa je, ali sem spada tudi bulvarski tisk," opozarja.

Ključnega pomena je, da država omogoči distribucijo časopisov oziroma vstopi v njeno sofinanciranje, da ustvarjene vsebine sploh lahko dostavimo kupcu.

Po njegovem mnenju obstaja več modelov, kako država lahko pomaga. "Ne govorimo o tem, da bi morala država zagotoviti finančno podporo izdajateljem tiskanih medijev, temveč zgolj pomagati pri distribuciji relevantnih medijskih vsebin, ki so v javnem interesu. To lahko naredi mimo preusmerjanja sredstev izdajateljem. Država ima na primer svoje distribucijsko podjetje - Pošto Slovenije. Idealno bi bilo, če bi ta za izdajatelje in bralce v razumnih časovnih okvirih prevzela distribucijo. Ni pa nujno. To lahko opravlja tudi nekdo drug. To je odločitev države," poudarja Lesjak.

Ustavna pravica do obveščenosti javnosti

Da so v številnih evropskih državah oblasti že priskočile na pomoč založnikom pri stroških subvencioniranja distribucije, potrjuje tudi Budja. To so storili prek državnih poštnih podjetij. Spomni na Italijo, kjer je vlada leta 2020 distribucijo družbeno relevantnih tiskanih medijev podprla s 172 milijoni evrov subvencij.

Budja se ne strinja, da bi država v primeru subvencioniranja distribucije reševala težave lastnikov medijev. "Država bo državljankam in državljanom zgolj zagotovila ustavno pravico do obveščenosti oziroma informiranosti. Če nam država ne bo priskočila na pomoč, se bomo morali reševati sami kot do zdaj," pojasnjuje.

Bodo tiskani mediji živeli le še to desetletje?

Budja pove, da je pričakovana življenjska doba tiskanih medijev ocenjena na desetletje ali manj. Trend je približno enak tako v Sloveniji kot po svetu. Zaveda se, da bo v tem času treba odgovoriti na izzive, ki jih to spoznanje prinaša s seboj.

"Na to se na Delu intenzivno pripravljamo. Digitalizaciji in spletu posvečamo čedalje več pozornosti, časa, dela, energije in finančnih sredstev. Krivulja se počasi dviga, saj je število uporabnikov naših spletnih platform iz dneva v dan večje. Na drugi strani pa oglaševalci še niso v celoti prepoznali pomembnosti tega načina komuniciranja in ponujanja svojih storitev. Krivulja vseh tiskanih medijev še vedno pada. Tudi pri uglednih evropskih dnevnikih, ki se zavestno odločajo za krčenje obsega časopisa ali ukinjanje dnevnih izdaj. Zadnji znan primer prihaja iz Estonije, kjer je osrednji dnevnik z naklado okoli 38 tisoč izvodov zaradi krčenja stroškov preprosto ukinil ponedeljkovo izdajo," ponazori Budja.

Foto: STA/Katja Kodba Lesjak ocene o preostanku življenjske dobe tiskanih medijev označuje za špekulacije. "Tega v resnici nihče ne ve. Po nekaterih napovedih iz preteklosti že več let ne bi smeli obstajati, pa smo vendarle še tukaj. Pojav elektronskih bralnikov in takratne napovedi o izumrtju tiskanih izdaj so dober primer takšnih napačnih špekulacij," je previden Lesjak. Meni, da bo del tiska vendarle obstal.

Zmanjševanje obsega vsebin časopisov?

Po Lesjakovem prepričanju je izjemnega pomena zavedanje o tem, da so vsebine tiskanih medijev po strukturi bistveno drugačne od vsebin elektronskih in obstoječih spletnih medijev. "Dnevnik na primer dnevno proizvede bistveno več mnenjskih prispevkov kot Siol.net. Zakaj? Ker so uredništva tiskanih medijev drugače strukturirana in orientirana. Časopisi so že pred 15 leti izvedli pomemben prehod od informiranja z golimi novicami h generiranju mnenjsko orientiranih člankov, kolumn, komentarjev, analiz, intervjujev ... To je ključnega pomena za demokratično družbo. Novico v okrnjeni obliki lahko objavite na Twitterju, mnenje pa zelo težko. Če ga že, je kvečjemu vir nadaljnjih polemik. Produkcija teh vsebin je v časopisih veliko večja, to znamo delati," pojasnjuje Lesjak.

Napoveduje, da bo slovenska družba zaradi morebitnega izumrtja klasičnih časopisov plačala visoko ceno. "Ne znam si predstavljati, da ne obstajajo več Dnevnik, Večer, Delo, Reporter, Demokracija ali Mladina in kaj bi to pomenilo za družbeni dialog. Gre za nepredstavljiv položaj, je zelo realno, da se zgodi," pravi.

Brez pomoči pri sofinanciranju stroškov distribucije tiskanih časopisov bodo na Dnevniku zagotovo prisiljeni razmišljati v smeri zmanjševanja obsega vsebin. "Že preizkušeni modeli v svetu nakazujejo na trend zmanjševanja števila tedenskih izdaj časopisa. Nekateri časopisi v Sloveniji so to že naredili. Vendar ostaja pomembna razlika med bralskimi publikami. Izdajatelji največjih slovenskih dnevnikov imajo na primer po demografski in izobrazbeni strukturi povsem neprimerljivo publiko kot časnik Finance," sklene Lesjak.

Novice Delo z več kot polovico nižjim dobičkom, naklada padla na 20 tisoč izvodov

Na Delu o ukinjanju posameznih izdaj ali krčenju obsega časopisa za zdaj še ne razmišljajo. "Na srečo imamo kapitalsko dovolj močnega lastnika, ki je prepoznal vrednost objektivne informacije in izzive. Skupaj z uredništvom jih tudi dnevno rešujemo in sledimo temu, kar nam realnost narekuje. Vlagamo znanje in denar v razvoj digitalnih platform z uporabo novih in učinkovitih orodij. Dodatno nišo smo prepoznali tudi v organiziranju poslovnih dogodkov. V takšni obliki in obsegu nameravamo nadaljevati še kar nekaj let," je optimističen Budja.

Se pa boji, da bo letošnje leto prelomno za nekatere tiskane medije. "Pokazalo se bo, kdo je sposoben preživeti in kdo ne," opozarja odgovorni urednik Dela.