Četrtek, 30. 6. 2022, 13.22
2 leti, 4 mesece
Sloveniji iz EU manj nepovratnih sredstev za okrevanje. To je razlog.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,28
3
Slovenija je v 2020 doživela "le" 4,2-odstotni padec BDP, v 2021 pa nato 8,1-odstotno rast. V Bruslju so novembra 2020 medtem Sloveniji za leto 2020 napovedali 7,1-odstoten padec gospodarske dejavnosti, v letu 2021 pa 5,1-odstotno okrevanje.
Slovenija bo iz mehanizma EU za okrevanje po koronski krizi prejela 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev, kar je skoraj 286 milijonov evrov manj od prvotne dodelitve, je razvidno iz novih preračunov, ki jih je opravila Evropska komisija. Razlog za manjši znesek so ugodnejša gospodarska gibanja v letih 2020 in 2021 od prvotnih ocen.
Sloveniji je iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je del širšega sklada za okrevanje, skladno z uredbo, ki je začela veljati februarja lani, pripadlo nekaj manj kot 1,78 milijarde evrov. V tekočih cenah sicer celoten evropski mehanizem predvideva za skoraj 338 milijard evrov nepovratnih sredstev.
Izračun teh sredstev je v največji meri temeljil na številu prebivalcev, BDP na prebivalca v razmerju do povprečja EU ter povprečni stopnji brezposelnosti v obdobju 2015-2019 v razmerju do povprečja Unije.
V letu 2021 je Slovenija dosegla 8,1-odstotno rast BDP
Pri izračunu za dodelitev 30 odstotkov zneska pa sta bila poleg teh kriterijev upoštevana še realni padec BDP v koronskem letu 2020 in skupni realni padec gospodarske dejavnosti v obdobju 2020-2021.
Uredba je za ta del upoštevala jesensko gospodarsko napoved Evropske komisije iz 2020, a obenem predvidela nove preračune za članice na podlagi končnih podatkov. Rok za objavo novih številk je bil danes.
Slovenija je v 2020 doživela "le" 4,2-odstotni padec BDP, v 2021 pa nato 8,1-odstotno rast. V Bruslju so novembra 2020 medtem Sloveniji za leto 2020 napovedali 7,1-odstotni padec gospodarske dejavnosti, v letu 2021 pa 5,1-odstotno okrevanje.
Slovensko gospodarstvo se je v koronski krizi bolje odrezalo, zdaj ji pripada manj nepovratnih sredstev
Dejanska slika je bila tako bistveno boljša. Ker se je slovensko gospodarstvo v koronski krizi ob povečani javnofinančni porabi in državnih ukrepih za pomoč podjetjem in gospodinjstvu bolje odrezalo, ji zdaj pripada manj nepovratnih sredstev za okrevanje.
Ob teh nepovratnih sredstvih medtem državi iz mehanizma, v sklopu katerega se Evropska komisija zadolžuje v imenu članic EU in nato dodeljuje zbrana sredstva članicam, bodisi prek posojil ali nepovratnih sredstev, pripada še do 3,2 milijarde evrov posojil. Ta zgornje meja je izračunana kot 6,8 odstotka bruto nacionalnega dohodka v 2019 in je za celotno EU pri 360 milijardah evrov.
Na največ pomoči lahko računata Španija in Italija
Med ostalimi članicami EU bo na podlagi preračuna več nepovratnih sredstev prejela v koronski krizi močno prizadeta Španija, ki lahko po novem namesto na 69,53 milijarde evrov računa na 77,23 milijarde evrov. Korona je močno zamajala tudi italijansko gospodarstvo, a dejanski razvoj dogodkov ni bil bistveno drugačen od napovedi Evropske komisije iz jeseni 2020. Italija tako lahko po novem računa na 69,04 milijarde evrov, prvotno je bila številka pri skoraj 68,90 milijarde evrov.
Slabše od napovedi se je odrezalo nemško gospodarstvo kot največje v EU. Nemčija bo tako po novem prejela skoraj 28,03 milijarde evrov, prej je bila številka pri 25,62 milijarde evrov. Po drugi strani lahko Francija po novem računa na 37,46 milijarde evrov nepovratnih sredstev, prej je bila številka pri 39,78 milijarde evrov.
Od preostalih slovenskih sosed se je višina dodeljenih sredstev za Hrvaško znižala s skoraj 6,30 milijarde na 5,51 milijarde evrov, za Madžarsko, za katero je izvajanje mehanizma sicer blokirano zaradi vprašanj, povezanih s spoštovanjem vladavine prava in temeljnih vrednot EU, je padla s skoraj 7,18 milijarde evrov na 5,81 milijarde evrov, za Avstrijo pa je narasla za malenkost, s 3,46 milijarde na 3,75 milijarde evrov.
Za črpanje sredstev Slovenija kot preostali pripravila nacionalni načrt za okrevanje in odpornost
Slovenija je tako kot preostale članice za črpanje sredstev iz mehanizma pripravila nacionalni načrt za okrevanje in odpornost. Ta je bil na ravni EU potrjen pred letom dni, za financiranje programov in projektov iz njega pa je država predvidela 2,5 milijarde evrov sredstev, od tega celotno kvoto dodeljenih nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil.
Ob nižji dodelitvi nepovratnih sredstev bo tako vrzel zdaj morala nadomestiti s posojili, zdajšnja vladna koalicija pa je v sporazumu o sodelovanju tako ali tako napovedovala, da si bo prizadevala s spremembami načrta za okrevanje izkoristiti celoten nabor mogočih sredstev. Za spremembe načrta ima čas do konca avgusta 2023.
Slovenija je za izvajanje načrta za okrevanje septembra lani sicer od Evropske komisije že prejela 231 milijonov evrov sredstev predplačila, za izplačilo prvega obroka nepovratnih sredstev v višini nekaj več kot 57 milijonov evrov pa naj bi po napovedih tako prejšnje kot zdajšnje vlade zaprosila do konca tega meseca.
3