Sobota, 27. 7. 2024, 9.22
4 mesece, 4 tedne
Slovenija z eno najslabših letalskih povezljivosti v Evropi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,36
Slovenska vlada se je reševanja problematike slabe letalske povezljivosti lotila tudi z razpisi za dodelitev subvencij letalskim družbam, ki bi slovenska letališča povezale s tujimi.
Slovenija ima eno najslabših letalskih povezljivosti v Evropi, v najnovejši raziskavi ugotavlja mednarodno združenje letališč ACI Europe. Najslabše se je odrezala pri neposrednih povezavah. Povezljivost evropskih letališč se v povprečju še ni vrnila na ravni pred pandemijo covid-19, a večina držav vseeno beleži boljše okrevanje od Slovenije.
Letalska povezljivost letališč na razširjenem območju EU, ki poleg članic povezave vključuje tudi Islandijo, Združeno kraljestvo, Norveško, Švico in Monako, je bila junija letos 14 odstotkov nižja kot junija 2019. To vključuje tako neposredne kot posredne povezave, so v združenju ta teden objavili na svojih spletnih straneh.
Slovenija na repu seznama
V Sloveniji je bila nižja za 29 odstotkov. Slabši rezultat so dosegle le Švedska (–31 odstotkov), Finska (–37 odstotkov) in Monako (–44 odstotkov). Predkoronske ravni so presegle le Grčija (za 22 odstotkov), Islandija (za sedem odstotkov) in Portugalska (za štiri odstotke).
Na lestvici celovite letalske povezljivosti je bila Slovenija med državami razširjenega območja EU junija na 30. mestu. Slabše sta se odrezala Slovaška in Monako. Pri neposrednih povezavah se je uvrstila na povsem zadnje mesto, pri primerjavi na tem področju z letom 2019 – Slovenija je utrpela 42-odstotni padec – pa je bil slabši Monako.
Razlog tudi majhnost letališča
Kot so zapisali pri ACI Europe, gre rezultat pripisati tudi geopolitičnim napetostim in strukturnim spremembam letalskega sektorja. Med zadnjimi je rast tržnega deleža nizkocenovnih prevoznikov, ki se osredotočajo na srednje velika in velika letališča, ne pa tudi na manjša in največja. To vpliva tudi na ljubljansko letališče, ki je med manjšimi.
Generalni direktor združenja Olivier Jankovec je ob tem poudaril, da letalske povezljivosti ne bi smeli jemati kot samoumevno. "Od izbruha pandemije so minila štiri leta, vendar ravni letalske povezljivosti še niso povsem okrevale," je dejal. Opozoril je na povečane vrzeli med zmagovalci in poraženci na področju letalske povezljivosti.
S subvencijami vlada poskrbela za nove povezave
Slovenska vlada se je reševanja problematike slabe letalske povezljivosti lotila tudi z razpisi za dodelitev subvencij letalskim družbam, ki bi slovenska letališča povezale s tujimi. Po treh razpisih je ministrstvo za infrastrukturo sredstva dodelilo za nove povezave v Luksemburg, Rigo, Madrid in Köbenhavn. Zadnji dve destinaciji sta bili na vladnem seznamu prednostnih.
Luksemburški Luxair je v Luksemburg začel leteti septembra lani. Latvijski airBaltic v Rigo leti od uvedbe poletnega voznega reda od marca letos, španska Iberia bo v Madrid letela od konca julija, skandinavski Norwegian pa je povezavo s Köbenhavnom vzpostavil konec aprila.
Januarja je ministrstvo objavilo še četrti razpis. Nanj se je po poročanju portala Forbes Slovenija prijavila ciprska letalska družba Cyprus Airways, ki pa jo je ministrstvo pozvalo k dopolnitvi vloge.
