Robert Golob
Sreda, 2. 7. 2025, 20.27
1 dan, 2 uri
Slovenija opozarja na negativne posledice uzakonitve sporne himne na avstrijskem Štajerskem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,54
Predsednica republike Nataša Pirc Musar in premier Robert Golob
Predsednica republike Nataša Pirc Musar in premier Robert Golob sta v skupni izjavi kot nesprejemljivo obsodila odločitev štajerskega deželnega parlamenta, ki je za Slovenijo sporno Dachsteinsko pesem v torek uzakonil kot himno avstrijske Štajerske. Obsodilo jo je tudi zunanje ministrstvo. Opozorili so, da bo to imelo negativne posledice na odnose.
Tako predsednica republike in predsednik vlade v skupni izjavi kot tudi ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) so ob odločitvi deželnega parlamenta v Gradcu, da v zakon o deželnih simbolih vključi sporno himno, ki opeva tudi ozemlje Slovenije, opozorili na "nesprejemljivost potez, ki z uporabo zgodovinsko preživete simbolike spodkopavajo doseženo sožitje in produktivno sodelovanje".
Poudarili so, da sprejemajo obrazložitev, da besedilo pesmi ne izraža ozemeljskih zahtev do Slovenije. Kljub temu pa je referenca na slovensko ozemlje kot "mojo drago domovino" v polnem nasprotju tako z mednarodnopravno določeno mejo kot s prizadevanji držav članic Evropske unije za oblikovanje raznolikih in vključujočih identitet, "ki namesto imperialne zgodovine in nostalgičnih čustev odražajo sodobne vrednote v prihodnost usmerjenega sobivanja in spoštovanja med sosednjimi državami in narodi".
Negativne posledice
Poudarili so še, da bo imelo ravnanje štajerske deželne koalicije negativne posledice za nadaljevanje dozdajšnjih uspešnih oblik institucionalnega sodelovanja med Slovenijo in avstrijsko Štajersko.
Po napovedih MZEZ tako med drugim do nadaljnjega ne bodo sklicali zasedanj skupnega odbora Slovenije in avstrijske Štajerske.
Podarili so še, da so omenjena stališča po diplomatski poti že večkrat prenesli avstrijski strani.
Deželna vlada, v kateri so svobodnjaki (FPÖ) in ljudska stranka (ÖVP), si je namreč sprva prizadevala, da bi himno vpisala v deželno ustavo, a je njen poskus maja spodletel, saj v deželnem parlamentu ni zbrala potrebne dvotretjinske večine. Stranki sta nato vložili predlog za dopolnitev zakona o deželnih simbolih s sporno himno. Za sprejetje dopolnitve je zadostovala navadna večina, ki so ji jo v torek zagotovili poslanci vladnih strank.
Kaj je spornega?
Himna je za Slovenijo sporna, ker v delu besedila, ki izvira iz 19. stoletja, opeva ozemlje avstrijske Štajerske, ki da se razteza do bregov Save in Drave, na območje današnje Slovenije.
Deželna vlada trdi, da želi z zapisom himne v zakon poudariti njen "simbolni pomen". Prav tako je v zakonsko dopolnilo dodala opombo, da vključitev himne ne predstavlja nikakršnih ozemeljskih teženj do Slovenije, pač pa med drugim poudarja "skupno zgodovinsko dediščino".
