Slovenija nima načrtov za prihod večjega števila beguncev

Na notranjem ministrstvu niso odgovorili na vprašanje, ali se je pritisk migrantov na Slovenijo morda že povečal, so pa poudarili, da bi se to, in sicer prek meje s Hrvaško, lahko še posebej hitro zgodilo, če bo izčrpana absorpcijska sposobnost najbolj izpostavljenih držav, predvsem Italije, Grčije, Bolgarije, Madžarske in Romunije.

Vpliv gradnje zidu na madžarsko-srbski meji V tem primeru bo Slovenija obremenjena s t. i. pritiskom sekundarnih migracij znotraj EU, ki bo nenadzorovan, so zapisali na ministrstvu. Izpostavili so tudi Madžarsko, ki gradi ograjo na meji s Srbijo, posledica česar bi bila lahko hitro preusmeritev migracijskih poti prek Hrvaške v Slovenijo.

Na MNZ so še spomnili, da je vlada julija sprejela kontingentni načrt za zagotovitev nastanitve in oskrbe pri povečanem številu prosilcev za mednarodno zaščito. Načrt, ki je objavljen na spletu, predvideva, da bi Slovenija ob povečanem dotoku beguncev te najprej namestila v azilnem domu v Ljubljani, integracijskih hišah v Mariboru in Ljubljani ter v Centru za tujce v Postojni, ki lahko skupaj sprejmejo 280 ljudi.

Kaj storiti v primeru množičnega prihoda migrantov Naslednja faza načrta, in sicer v primeru prihoda do 500 beguncev, predvideva namestitev migrantov še po začasnih nastanitvenih kapacitetah MNZ in policije na lokacijah samskega doma na Kotnikovi ulici v Ljubljani in počitniškega doma Debeli rtič, ki lahko skupaj sprejmejo 220 ljudi.

V primeru množičnega dnevnega prihoda prosilcev, ko bi bile zapolnjene vse omenjene nastanitvene kapacitete, pa načrt navaja, "da je treba poiskati začasne nastanitvene kapacitete za nujne primere", ter dodaja, da se v takšnem primeru aktivira pomoč v okviru zmogljivosti vseh ministrstev in preostalih organov. Načrt v primeru aktivacije te tretje in zadnje faze navaja, da ministrstvo za obrambo oz. uprava za zaščito in reševanje lahko trenutno ponudita dodatno nastanitev za največ 400 oseb.

Slovenija očitno pripravljena na sprejem 900 migrantov Glede na načrt, ki predvideva tudi stroške, je Slovenija očitno pripravljena na sprejem 900 migrantov. Načrt sicer izpostavlja, da "maksimalnega števila oseb ne moremo niti določiti niti predvideti".

V skladu z julija doseženim dogovorom o razporeditvi približno 55 tisoč beguncev v prihodnjih dveh letih bo Slovenija sprejela 250 ljudi, od tega 230 beguncev, ki so se zatekli v Italijo in Grčijo, ter 20 oseb v okviru sheme za preselitev iz tretjih držav.

Postopen prihod prosilcev za azil Da bi ta dogovor zaživel v praksi, mora svoje mnenje podati še Evropski parlament, kar se bo predvidoma zgodilo na septembrskem plenarnem zasedanju. Nato je treba odločitev še formalno potrditi, so pojasnili na MNZ.

Po pričakovanjih naj bi prosilci za azil iz t. i. kvot v Slovenijo začeli prihajati konec leta, in sicer postopoma. V okviru prerazporeditve beguncev iz Italije in Grčije 20 na dva meseca, v okviru preselitve iz tretjih držav pa 10 na leto.