Slovenija med državami z najvišjim deležem ekološke pridelave v Evropi

Prvi zametki ekološkega kmetijstva v Sloveniji segajo v leto 1988, ko je društvo Mikrokozmos ustanovilo Vrtičkarsko univerzo. Prvi poskusi ekološke pridelave s posameznimi predavanji gostujočih profesorjev iz tujine segajo v leto 1991. Istega leta je ministrstvo za kmetijstvo objavilo priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji, nastalo je tudi Združenje ekoloških kmetov Slovenije.

Leta 1998 so bile na slovenskih tleh izvedene prve kontrole, izvajali so jih kontrolorji iz Avstrije. Prve pravilnike na temo ekološke pridelave smo dobili leta 2001, to je dve leti po odprtju prve ekološke tržnice v Ljubljani. Kako se ekološko kmetijstvo v Sloveniji razvija in koliko ekološke pridelave glede na članice EU28 imamo?

Glede na delež ekološke pridelave Slovenija v zgornji tretjini EU28

Delež ekološkega kmetijstva, kamor so šteta kmetijska gospodarstva in kmetijska gospodarstva v preusmeritvi, je bil leta 2015 glede na celotno zemljo, namenjeno za agrikulturo, v Sloveniji nad povprečjem EU28. Večji delež ekonomske pridelave glede na celotno zemljo, namenjeno kmetijstvu, od Slovenije ima osem članic EU.

Največji del agrikulturne zemlje za ekološko pridelavo v EU ima Avstrija, kjer je petina agrikulturnega ozemlja namenjena ekološki pridelavi. Več kot 15 odstotkov ekološke pridelave imata tudi Švedska in Estonija. Manj kot dva odstotka ekološke pridelave imajo tri članice EU: Romunija, Irska in Malta.

Slovenija delež površin za ekološko pridelavo veča hitreje od povprečja EU

Površine, namenjene ekološki pridelavi, glede na celotno agrikulturno površino so se hitreje kot v Sloveniji večale v sedmih članicah EU. Najbolj, to je za tri odstotne točke, je delež povečala Italija. Sledi ji Hrvaška, ki ima glede na druge visoke rasti ekoloških pridelovalnih površin še vedno manjši delež ekološkega kmetijstva glede na povprečje EU28.

Delež ekoloških površin se je leta 2015 glede na 2012 zmanjšal v petih članicah EU, na Danskem skoraj za odstotno točko.

Rast števila ekoloških kmetijskih gospodarstev v Sloveniji najočitnejša v letih 2012 in 2013

Skupno število ekoloških kmetijskih gospodarstev v zadnjih desetih letih neprestano raste. Več kot desetodstotno rast števila ekoloških pridelovalcev smo imeli v letih 2012 in 2013, potem se je rast začela počasi umirjati. Čeprav se je število v letu 2016 povečalo za tri odstotke, gre za najnižjo rast števila ekoloških pridelovalcev po letu 2013.

Največ imamo travnikov in pašnikov, najhitreje večamo površino za olive

V Sloveniji je dobrih 80 odstotkov kmetijskih zemljišč z ekološko pridelavo namenjenih za trajne travnike in pašnike, torej za ekološko hrano za živino. Glede na stanje ekološke pridelave v letu 2006 imamo sedemkrat več površin, namenjenih ekološki pridelavi oljk, in trikrat več površin za ekološko pridelavo grozdja. Več kot podvojili smo tudi površine za njive in vrtove.

Tudi glede na leto 2015 smo v letu 2016 med zemljo, namenjeno ekološki pridelavi, povečali površine za oljčne nasade. Za skoraj desetino smo povečali tudi površine, namenjeni ekološkim sadovnjakom in vinogradom.

Med živalmi v Sloveniji največ ekološke perutnine

Perutnina je med živalmi v ekološki reji sorta, katere vzrejo smo na letni ravni najbolj povečali. Večina ekološke perutnine se uporablja za ekološko pridelavo jajc in ne kot meso. Za več kot petino se je glede na prejšnje leto povečala tudi vzreja čebel, gre za število panjev. Glede na leto 2010 se je najbolj povečala ekološka vzreja kuncev in živali v skupini drugo. Ekološka vzreja ovac je edina skupina živali, katerih vzreja se je glede na leto 2010 zmanjšala.

Če odštejemo krmo za živali, pridelamo največ ekološkega sadja

Med najpogostejšimi ekološkimi rastlinskimi kulturami so seno s trajnih travnatih površin, zelena krma z njiv in žito za zrnje, ki skupaj predstavljajo dve tretjini ekoloških kmetijskih kultur v Sloveniji. Več kot odstotek ekoloških rastlin predstavljajo še sadje, zelenjadnice in melone, korenovke in gomoljnice ter grozdje.

Glede na leto 2012 in 2015 se je najbolj povečala pridelava gojenih gob, ki vseeno predstavlja komaj 0,02 odstotka celotne rastlinske pridelave.

Pridelava konzumnih jajc se je v treh letih skoraj podvojila

Med ekološkimi proizvodi živalskega izvora se je glede na leto 2012 najbolj povečala pridelava konzumnih jajc. Za skoraj polovico pridelamo več ekološkega mleka in deset odstotkov ekološkega mesa. Med je edini ekološki proizvod, katerega količina se je glede na leto 2012 zmanjšala.

V skupini mesnih ekoloških izdelkov proizvedemo največ govedine, katere proizvodnja se je glede na leto 2012 zmanjšala. Še bolj opazno kot pridelava govedine je upadla pridelava mesa kopitarjev in ovčetine. Več pridelamo vseh treh sort ekološkega mleka, kravjega, kozjega in ovčjega mleka.