Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Marjan Žlogar

Nedelja,
25. 3. 2018,
14.18

Osveženo pred

2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,83

Natisni članek

zelenjava pridelava solata čebula česen bučke Vrt Vrt vrtnarjenje vrtnarstvo regije zelišča jagode cvetje zelje blitva korenje peteršilj

Nedelja, 25. 3. 2018, 14.18

2 meseca

Vrtnarjenje v Sloveniji

Slovenija z rekordno pridelavo domače zelenjave

Marjan Žlogar

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,83
tržna zelenjava, prodaja | Foto Bojan Puhek

Foto: Bojan Puhek

Pridelava zelenjave se je v Sloveniji glede na leto 2010 povečala za več kot pol in v letu 2016 dosegla rekordno raven. Najbolj raste pridelava kolerabice, korenčka, rdeče pese in bučk, pada pridelava solat, cvetače, brokolija in sladkega komarčka.

Kljub mnenju strokovnjakov, da bi Slovenci lahko bili boljši vrtičkarji, je pri pridelavi zelenjave za nami rekordno leto. Leto 2016 je bilo v Sloveniji rekordno na področju pridelave tržnih vrtnin in zelenjadnic, odkar podatke zbira Surs (Statistični urad Slovenije), to je od leta 2000. Ozemlje, namenjeno tržnemu vrtnarstvu, se je povečalo za 39,2 odstotka glede na leto 2010 in za petino glede na leto 2013.

Najmanjšo površino, namenjeno zelenjadnicam, smo imeli v letih 2010 in 2011, od takrat so se te površine povečale za dobrih 50 odstotkov. Glede na leto 2013 zelenjadnice danes rastejo na 13,6 odstotka več ozemlja.

Pomurska za tržno vrtnarstvo nameni največ zemlje

V regiji Pomurska je tržnemu vrtnarstvu namenjenega 0,44 odstotka ozemlja, kar je 3,5-krat več od povprečja v Sloveniji. Več kot 0,2 odstotka svojega ozemlja za tržno vrtnarstvo namenijo še Osrednjeslovenska, Posavska in Podravska regija.

Glede na leto 2010 so ozemlje, namenjeno tržnemu vrtnarstvu, za več kot enkrat povečale regije Zasavska, Goriška in Pomurska. Površine so se zmanjšale v treh regijah, v regiji Koroška za dobro polovico.

Največji delež visoko zaščitene pridelave (ni na prostem ali pod nizko zaščito) najdemo v regiji Posavska, kjer je zaščitena dobra tretjina površin, namenjenih tržnemu vrtnarstvu. Skoraj 30 odstotkov zaščitene pridelave imajo še v Zasavski regiji, več kot deset odstotkov tudi v regijah Koroška in Jugovzhodna Slovenija.

Regije, ki kraljujejo pri pridelavi posamezne tržne vrtnine

V Pomurski regiji pridelajo skoraj polovico zelišč, dišavnic in zdravilnih rastlin v Sloveniji. Dobra tretjina sadik zelenjadnic, jagod in poljščin zraste v Podravski regiji, v Posavski regiji zraste slaba polovica jagod. Slabih 45 odstotkov slovenskih špinačnic zraste v regiji Osrednjeslovenska, kjer zraste tudi dobra tretjina slovenskih korenovk in gomoljnic.

 

Česa pridelamo več in česa manj

Glede na leto 2010 je v Sloveniji več kot enkrat več ozemlja namenjenega pridelavi čebulnic, korenovk in gomoljnic ter zelenjave v kategoriji druga zelenjava. Medtem ko količina površin, namenjena plodovkam, ostaja nespremenjene, so se med zelenjadnicami glede na leto 2010 zmanjšale le površine za špinačnice, pa še tem za manj kot pol odstotka.

Največ pridelovalne površine za zelenjadnice namenimo kapusnicam

Kapusnice predstavljajo skoraj četrtino vseh površin za zelenjadnice v Sloveniji. Glede na leto 2013 so se povečale za dobrih pet odstotkov. Največ, skoraj tri četrtine, pridelamo belega zelja.

Glede na leto 2013 se je več kot podvojila pridelava zelene kolerabice. Za več kot polovico se je povečala še površina, namenjena gojenju rdečega zelja in brstičnega ohrovta. Za skoraj tretjino se je zmanjšalo ozemlje, namenjeno cvetači in brokoliju.

Ozemlje za pridelavo zelenih belušev se zmanjšuje, pridelava beljenih raste. | Foto: Siol.net/ A. P. K. Ozemlje za pridelavo zelenih belušev se zmanjšuje, pridelava beljenih raste. Foto: Siol.net/ A. P. K.

Solata se umika drugim zelenjadnicam

Solatnice predstavljajo dobrih 17 odstotkov površin, namenjenih zelenjadnicam v Sloveniji. Čeprav so se površine za solatnice glede na leto 2010 povečale za dobro četrtino, so te za petino manjše glede na leto 2013. Največ, skoraj polovico, med solatnicami pridelamo zgodnje, poletne in jesenske solate. Površine za endivijo in motovilec so se praktično prepolovile.

Špinačnic manj tudi glede na leto 2010

Špinačnice zavzemajo dober odstotek ozemlja med zelenjadnicami v Sloveniji. So edina podzvrst zelenjadnic, katerih površina se je zmanjšala tako glede na leto 2010 kot tudi na leto 2013. Skoraj dve tretjini špinačnic predstavljajo špinača, katere pridelava se je glede na leto 2013 zmanjšala za četrtino. Nasprotno za blitvo namenimo četrtino več ozemlja kot v letu 2013.

Med korenovkami hita korenček in rdeča pesa

Slaba petina površine, namenjene zelenjadnicam, v letu 2016 pade na korenovke in gomoljnice. V tej skupini pridelamo dobro polovico več kot v letu 2013 in več kot enkrat več kot v letu 2010.

Med njimi je največ, slabo tretjino, korenčka. Pridelava korenja se je glede na leto 2013 več kot podvojila, podobna velja tudi na rdečo peso. Skoraj polovico manj je sladkega komarčka, glede na leto 2013 pridelamo tudi nekaj manj redkvice.

Ozemlje, namenjeno pridelavi hrena, se je v zadnjih treh letih povečalo za dobro polovico. | Foto: Matjaž Rušt Ozemlje, namenjeno pridelavi hrena, se je v zadnjih treh letih povečalo za dobro polovico. Foto: Matjaž Rušt Bučke postajajo najpopularnejše plodovke

Površina, namenjena plodovkam, je glede na leto 2010 ostala skoraj nespremenjena, glede na leto 2013 se je povečala za slabo desetino. Največji delež še vedno prestavlja paradižnik, a se njegova pridelava glede na leto 2013 ne spreminja.

Tako bo med plodovkami največji delež površin kmalu zasedla bučka, plodovka, katere površina se je glede na leto 2013 povečala za 140 odstotkov. Raste tudi pridelava kumar za vlaganje, medtem ko pridelava solatnih kumar pada. Opazno se je zmanjšala tudi površina za lubenice in feferone.

Najbolj se je povečala površina za čebulnice

Čebulnice predstavljajo slabih 17 odstotkov ozemlja med zelenjadnicami v Sloveniji. Njihova površina je med vsemi zelenjadnicami glede na leto 2013 rasla najhitreje. Ta se je glede na leto 2013 povečala za slabih 60 odstotkov in glede na leto 2010 za več kot enkrat in pol.

Glede na leto 2013 se je povečala pridelava vseh vrst zelenjave, ki jih uvrščamo med čebulnice. Največji, skoraj dvotretjinski delež med čebulnicami predstavlja čebula. Površina zanjo se je povečala za dobrih 70 odstotkov. Za skoraj polovico se je povečala tudi pridelava česna.

Grah namesto fižola

Površina za stročnice, ki predstavlja dobre tri odstotke zelenjadnic, se je glede na leto 2013 zmanjšala za slabih 15 odstotkov. Za petino se je zmanjšala pridelava fižola, medtem ko se je površina, namenjena pridelavi graha, glede na leto 2013 povečala za dobro polovico.

Ne spreglejte