Največje zmote o gnojenju vrta, ki jih morate poznati

Ali ste vedeli, da vseh vrtnih gredic ne smemo gnojiti z enako količino gnoja? Znate pripraviti tekoče gnojilo in kompostni kup sestaviti tako, da se izognete širjenju neprijetnih vonjav? Konkretno o teh temah diplomirana agronomka, vrtnarka in avtorica knjig o urejanju vrta Jerneja Jošar.

Vrtnarka Jerneja Jošar tokrat o gnojenju vrtov, izdelavi tekočega gnojila in kompostnem kupu, ki se ga ne boste sramovali.

1 / 11

Vrtnarka Jerneja Jošar tokrat o gnojenju vrtov, izdelavi tekočega gnojila in kompostnem kupu, ki se ga ne boste sramovali. Foto: Vid Ponikvar

2 / 11

Foto: Ana Kovač

3 / 11

Foto: Ana Kovač

4 / 11

Foto: Vid Ponikvar

5 / 11

Foto: Vid Ponikvar

6 / 11

Foto: Vid Ponikvar

7 / 11

Foto: Vid Ponikvar

8 / 11

Foto: Vid Ponikvar

9 / 11

Foto: Thinkstock

10 / 11

11 / 11

Foto: Thinkstock


Jerneja Jošar Foto: Vid Ponikvar Jerneja Jošar je diplomirana agronomka, ki s svežim pogledom na vrtnarjenje daje občutek, da lahko vrtnari vsak. Da ti za vrt ni treba žrtvovati večine svojega prostega časa, neprestano kljubovati plevelu ali na vrtne gredice zlivati ogromnih količin vode.

Strokovnjakinja iz Prekmurja je svoj pogled na vrtna opravila strnila že v tri knjige, o tej temi predava in svoje znanje in izkušnje deli na svetovalnih uricah v Vrtnarski hiši, ki jo vodita skupaj z Maticem Severjem. On skrbi za trajnice, medtem ko Jerneja vodi ekološki program za vrtičkarje.



"V zenlji je zaradi pregnojenosti preveč dušika, ta pa rastlinam preprečuje, da bi izkoriščale preostala hranila, ki so v zemlji." "V zenlji je zaradi pregnojenosti preveč dušika, ta pa rastlinam preprečuje, da bi izkoriščale preostala hranila, ki so v zemlji." Foto: Vid Ponikvar

Kako pereča je težava pregnojenosti na slovenskih vrtovih? Zasledila sem, da vzorci zemlje nakazujejo, da je raven dušika in fosforja na nekaterih predelih močno presežena.

Res je. Zaradi pregnojenosti je v zemlji čisto preveč dušika, ta pa rastlinam preprečuje, da bi izkoriščale preostala hranila, ki so v zemlji.

Napačno je to, da vrtičkarji gnojijo preveč in vsevprek.

Za bolj intenzivno gnojenje se običajno odločajo takrat, ko jim vrt ne uspeva tako, kot bi si želeli, in si mislijo, da bodo to rešili z gnojenjem, a žal ni tako.

Pri gnojenju je treba upoštevati dejstvo, da imajo različne vrste rastlin različne potrebe po hranilih. Pri gnojenju je treba upoštevati dejstvo, da imajo različne vrste rastlin različne potrebe po hranilih. Foto: Thinkstock


Ne spreglejte:

Prekopavanje vrta je pljuvanje v lastno skledo #IzArhiva
Vrtnarka z drugačnim mnenjem: S prekopavanjem vrta si nalagamo dodatno delo #intervju #video


Pri gnojenju je zelo pomembno, da upoštevamo dejstvo, da imajo različne vrste rastlin različne potrebe po hranilih. V tem kontekstu jih delimo v štiri skupine.

1. Največje požrešnice so kapusnice (zelje, cvetača, brokoli, ohrovt), ki potrebujejo bolj pognojena tla.
2. Sledijo jim plodovke (paradižnik, paprika, buče, kumare), ki potrebujejo veliko, a manj gnoja kot prva skupina.
3. Sledi skupina rastlin, ki potrebuje bistveno manj gnoja. To so razne solate, blitva, korenje, por, zelena in radiči.
4. In zadnja, četrta skupina rastlin, je skupina, ki ne potrebuje dodajanja gnoja, saj ima sama to lastnost, da si s pomočjo bakterij, ki živijo na njihovih koreninah, priskrbi dušik iz zraka.

Konkretno so to fižol, grah in bob, ki z določenimi bakterijami živijo v sožitju, te pa črpajo dušik iz zraka in ga vežejo v obliki belih gomoljčkov. Če jih dodatno pognojimo, bodo slabše uspevale.

Solata sodi v skupino rastlin, ki skorajda ne potrebuje gnojenja. Solata sodi v skupino rastlin, ki skorajda ne potrebuje gnojenja. Foto: Thinkstock
Pod črto, če bomo kapusnice premalo pognojili oziroma jim ne bomo dodajali hranil, bodo slabše uspevale in obratno, fižol, grah in rastline iz tretje skupine bodo slabše uspevali, če jim bomo dodali preveč dušika.

Vrt je treba razdeliti na štiri dele, dobro pognojimo samo eno četrtino, ne vseh.

Zdi se mi, da večina ljudi ves vrt pognoji z enako količino gnoja. Vi opažate isto?

Natanko to. To je povezano tudi s tem, da le redki vrtičkarji izdelajo zelenjavni načrt vrta, kar bi moral biti temelj pri urejanju vrta. Paziti moramo tudi na to, da nekaterih rastlin, ki ne marajo hlevskega gnoja, na površino, kjer smo dodajali hlev, ne posadimo naslednja tri leta. Zakaj? Ker se iz hlevskega gnoja hranila sproščajo še najmanj tri leta.

To najbolj prizadane stročji fižol, ki ne potrebuje gnojenja oziroma mu preveč gnojenja škodi.

"Slovenski vrtičarji pozabljajo na izdelavo zelenjavnega načrta vrta." "Slovenski vrtičarji pozabljajo na izdelavo zelenjavnega načrta vrta." Foto: Vid Ponikvar
Kako se to kaže v praksi?

V zelo hitri rasti rastline, to pa je je povezano še z drugo težavo vrtičkarjev, prepogostim zalivanjem. Vsak dan po malo, kar je povsem brez smisla.

Rastlinam, ki so preveč pognojene, mnogi vrtičkarji dodajajo vodo, s tem jih razvadijo, rastline pa rastejo prehitro, posledica pa se kaže v tankih celičnih stenah in mehkih tkivih. Take rastline so bolj dovzetne za škodljivce. Povsem konkretno: uši na fižolu so pogosto posledica pregnojenih tal. Tkiva so mehka, to pa je ušem všeč, ker iz mladih poganjkov lažje sesajo sok.

Korenje ne prenaša tal, pognojenih s hlevskim gnojem. To se kaže v razcepljenem korenu in večji prisotnosti talnih škodljivcev v takih tleh. Korenje ne prenaša tal, pognojenih s hlevskim gnojem. To se kaže v razcepljenem korenu in večji prisotnosti talnih škodljivcev v takih tleh. Foto: Thinkstock
Vsak hlevski gnoj ni dober. V čem je razlika?

Dobro je vedeti, od kod so pripeljali hlevski gnoj, saj ni vseeno, kako so skrbeli za živino. Če so živali priklenjene in stalno zaprte, je dokazano, da več zbolevajo, to pa pomeni, da je v njihovem gnoju verjetno več ostankov antibiotikov. Priporočam hlevski gnoj z ekoloških kmetij, kjer že certifikat zahteva, da je žival večino časa na prostem.

Kdaj je najboljši termin za gnojenje?

Tudi to je ena od večjih napak vrtičkarjev, ki oponašajo kmete. Kmetje namreč gnojijo jeseni, ko izpraznijo njivo in jo poorjejo. Razlika je v tem, da oni večinoma uporabljajo svež hlevski gnoj, prepoznamo ga tudi po neprijetnem vonju, ki bi, če bi z njim gnojili spomladi, dobesedno požgal rastline, medtem ko vrtičkarji uporabljajo uležan hlevski gnoj, zato jim ne bi bilo treba gnojiti jeseni, ampak bi lahko to opravili samo spomladi.

Kmetje gnojijo jeseni, vrtičkarji pa naj spomladi, svetuje Jerneja Jošar. Kmetje gnojijo jeseni, vrtičkarji pa naj spomladi, svetuje Jerneja Jošar. Foto: Vid Ponikvar
Glede na to, da čez zimo na večini vrtov ni rastlin, se hranila izpirajo, saj jih rastline ne porabijo. Nekaj dušika izhlapi, nekaj pa se ga spere v podtalnico, kjer se iz dušikov tvorijo nitrati, te mi potem pijemo in to ni okej. Nič, kar se dogaja na našem vrtu, ne ostane samo na našem vrtu. Vse je povezano.

Kako pripravimo tekoče gnojilo?

Najpogosteje ga pripravimo iz kopriv, ki so bogate z dušikom in vplivajo na močnejšo rast, iz gabeza, ki vsebuje veliko kalija in fosforja, in iz vseh samoniklih plevelov. Vsak plevel je bogat z minerali. Ničesar, kar raste na vrtu, ne mečite v komunalne odpadke.

Tekoče gnojilo pripravimo tako, da plastično ali leseno vedro (izogibajte se kovini), napolnite s kilogramom zeli (torej kopriv, najbolje da jo narežete na koščke, gabeza ali plevelov) in zalijte z vodo.

Mešanico pustite tako dolgo, da zavre in začne razpadati. To pomeni, da se organska snov začenja razkrajati. Tekočina se začne peniti in spominja na vretje.

Pomembno je, da vedro zaščitimo tako, da ga dež ne bo dosegel, ne sme pa biti neprodušno zaprto. Tekočino vsak dan premešamo. Ko vretje pojenja, je zvarek pripravljen. Tekočino precedimo in razredčimo z vodo v razmerju 1:10. Rastlin ne zalivamo po listih, ampak ob tleh, tik ob rastlinah.

Pri sestavljanju kompostnega kupa je ključnega pomena vrsti red zlaganja sestavin. Pri sestavljanju kompostnega kupa je ključnega pomena vrsti red zlaganja sestavin. Foto: Thinkstock
Na svojih predavanjih govorite tudi o pripravi kompostnega kupa, ki je sestavljen tako, da se iz njega ne širi neprijeten vonj. Kakšen je ob tem vaš nasvet?

Pri sestavljanju kompostnega kupa je ključnega pomena vrsti red zlaganja sestavin. Predlagam, da si material razdelite v dve veliki skupini. Skupino z mokrim in skupino s suhim materialom.

V skupino z mokrim materialom, ki vsebuje več dušika, spadajo vsi sadni in zelenjavni ostanki iz kuhinje, torej ostanki solate, lupine, sveže pokošena trava, listje in podobno. V skupino s suhim materialom uvrščamo rastline, ki vsebujejo več ogljika, to so suhe veje, suho listje, slama, …  

Med suh material, ki sestavlja kompostni kup, je tudi suho listje. Med suh material, ki sestavlja kompostni kup, je tudi suho listje. Foto: Thinkstock
Pomembno je, da material nalagamo izmenično, eno plast mokrega in eno plast suhega materiala. Bodimo pozorni, da ena plast ni debelejša od 20 centimetrov.

Sama kompostni kup redno prekrivam s tanko plastjo slame, ki jo imam stalno na zalogi v vreči na suhem. Če bomo to upoštevali, nam ne bo treba ne prezračevati, ne premetavati in ne prelopatati ter ne vem, kaj še vse, saj snovi v kupu tako ne bodo gnile. Gnitje pa je razlog za neprijeten vonj.

Pomembno je, da kompostni kup prekrijemo, zato da ga ne doseže voda, saj je v primeru dežja vse skupaj preveč namočeno, to pa povzroča gnitje, ne kompostiranje.

V kompost lahko zlivate kavno usedlino, a ne pretiravajte, da ne zakisate tal. V kompost lahko zlivate kavno usedlino, a ne pretiravajte, da ne zakisate tal. Foto: Thinkstock
Če je kompostni kup presuh je fino, da ga občasno zalijemo in tako pospešimo kompostiranje. Zalijemo ga lahko z navadno vodo ali pa ji dodamo nekaj žlic sladkorja, ki je odlična hrana za mikroorganizme. Ti se bodo v kompostu pospešeno razvijali in na ta način pospešili proces kompostiranja.

Na začetku ustvarjanja kupa med plasti dodajmo eno lopato prsti, saj so v njej mikroorganizmi. Kompostnik mora biti v tleh, da ga lahko dosežejo deževniki.

Kako je s kavno usedlino? Spada ali ne spada na kompostni kup?

Spada, ampak z njo ni treba pretiravati, saj lahko zakisa tla.

Sorodne vsebine

Komentarji

2
  • PolentaPolitik / 18.05.2017. ob 07:38

    "na površino, kjer smo dodajali hlev, " Naj samo opozorim, da rabi vrtičkar, ki bi rad dodal na površino hlev, gradbeno dovoljenje :)

  • Oregon / 17.05.2017. ob 21:29

    pa kake slike dela tale ponikvar, nooooooo

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano