Slovenski sodnik Jernej Sekolec je odstopil z mesta člana arbitražnega sodišča, ki odloča o meji med Hrvaško in Slovenijo, so sporočili s Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu.
Včeraj je hrvaški Večernji list objavil posnetke, na katerih se – kot kaže – Jernej Sekolec dogovarja s slovensko agentko Simono Drenik, kar je, kot je včeraj povedala mednarodna pravnica Vasilka Sancin, nedopustno.
Z odstopom Sekolca, ki se umika že z današnjim dnem, je sodišče že tudi seznanilo obe državi.
Vlada ima 15 dni, da imenuje novega člana
Kot so v Haagu še zapisali v sporočilu za javnost, je v skladu z arbitražnim sporazumom zdaj na potezi slovenska vlada, da imenuje novega člana sodišča.
Če sodnika ne bo imenovala Slovenija, ga bo predsednik sodišča
Sporazum namreč v drugem členu določa, da morata državi svoja, nacionalna člana sodišča imenovati v 15 dneh. Če tega ne bi storili, bo ta člana namesto njiju imenoval predsednik arbitražnega sodišča. To pravilo je veljalo tako za imenovanje originalnih članov sodišča kot tudi pozneje, če se zaradi smrti, nezmožnosti ali odstopa katerega od članov izprazni mesto.
Delo se nadaljuje
Potem ko bo znova v polni sestavi, namerava sodišče brez odlašanja znova začeti odločanje v arbitražnem postopku, so še sporočili s Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu, ki za slovensko-hrvaško arbitražno sodišče deluje kot nekakšen sekretariat.
Lahko Slovenija v 15 dneh najde novega arbitra?
Postopek imenovanja novega arbitra bo po obstoječi zakonodaji zelo težko speljati v 15 dneh, meni strokovnjakinja za mednarodno pravo Vasilka Sancin.
"Naša zakonodaja je za imenovanje novega arbitra nekoliko posebna, saj predvideva precej bolj kompleksen postopek kot v drugih državah. Mogoče je, da bodo imenovanje izpeljali po kakšnem drugačnem postopku, saj ne gre za redno imenovanje," nam je povedala.
Predsednik republike mora pridobiti mnenje vlade in sodnega sveta, nato pa predloge poslati v državni zbor
Zakon o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč predvideva, da predsednik republike lahko za novega arbitra predlaga osebo, ki izpolnjuje pogoje za izvolitev na sodniško mesto vrhovnega ali ustavnega sodnika.
Prosto sodniško mesto razpiše ministrstvo za pravosodje, ki imena posreduje predsedniku republike. Ta se mora po pridobitvi mnenja vlade in sodnega sveta opredeliti do prijavljenih kandidatur in svoje predloge poslati v izvolitev v državni zbor.
Kandidata za sodnika mednarodnega sodišča nato izvoli državni zbor s tajnim glasovanjem z večino glasov vseh poslancev.
Kot določa 8. člen zakona, se nov postopek predlaganja in izvolitve kandidatov po tem zakonu opravi tudi v primeru, da je treba izvoliti nadomestnega ali dodatnega sodnika. Če Slovenija tega ne bi storila v roku, bo člana ali članico imenoval predsednik arbitražnega sodišča.