Sreda, 16. 11. 2016, 11.20
7 let, 1 mesec
Cerarjeva vlada iz Bruslja prejela zaušnico
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,40
11
V Sloveniji obstajajo tveganja neskladnosti osnutka proračunskega načrta za leto 2017 z evropskimi pravili, so danes ocenili v Bruslju.
Takšno oceno osnutka slovenskega proračuna, ki ga je pripravila vlada Mira Cerarja, je že včeraj zvečer napovedal spletni portal politico.eu.
Evropska komisija je pri ocenjevanju proračunskih osnutkov članice razdelila v tri skupine: skladne s pravili, pretežno skladne s pravili in tiste s tveganji neskladnosti s pravili. Slovenija se je znašla v najslabši od teh treh skupin.
"Ocena Evropske komisije za ministrstvo ni presenečenje. Ministrstvo za finance je namreč pri pripravi osnutka proračunskega načrta za leto 2017 upoštevalo načrtovano sprejetje ukrepov na področju plač v javnem sektorju, pokojnin in socialnih transferjev. Ocena komisije pa odraža trenutno dejansko stanje sprejetih ukrepov. Upoštevati je treba tudi, da je gospodarska napoved Evropske komisije nekoliko slabša od napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj," so sporočili z ministrstva za finance.
"Ocena osnutka proračunskega načrta odraža tudi ocenjen vpliv preostalih enot sektorja država na primanjkljaj, vključno z DUTB. Načrtovanje tega vpliva je bolj tvegano, saj so ocene odvisne tudi od tržnih razmer in obravnave njihovih transakcij v računih sektorja država, zaradi česar so se te ocene tudi v preteklosti močno spreminjale," so dodali.
Slovenski javnofinančni primanjkljaj občutno pod tremi odstotki BDP
Pri tem je treba razlikovati med članicami v korektivni in članicami v preventivni fazi procesa spremljanja javnih financ. V korektivni fazi so članice, ki kršijo temeljni proračunski cilj, da mora biti javnofinančni primanjkljaj pod tremi odstotki BDP.
Ker je slovenski javnofinančni primanjkljaj občutno pod tremi odstotki BDP, je Slovenija spomladi prešla iz korektivne v preventivno fazo, v kateri pa Bruselj še vedno budno spremlja članice. V korektivni fazi so le Španija, Portugalska in Francija.
V skupini držav s proračunskimi osnutki, ki so skladni s pravili, so Nemčija, Estonija, Luksemburg, Slovaška in Nizozemska. V skupini držav, ki so pretežno skladne s pravili, so Irska, Latvija, Malta in Avstrija ter iz korektivne faze Francija.
Opozicija opozarja na nerealnost proračunskih dokumentov
V opoziciji opozarjajo na nerealnost vladnih predlogov proračunskih dokumentov, ki jih trenutno obravnava DZ. Alenka Bratušek (NP) ob tem obžaluje, da se Slovenija po njenem vrača na "pot neverodostojnosti".
"Mnenje me nič ne čudi. Me pa skrbi in žalostna sem, da se Slovenija vrača na pot neverodostojnosti," je v izjavi ob robu seje DZ dejala Bratuškova, sicer nekdanja predsednica vlade. Po njenem prepričanju gre v danes objavljeni oceni Evropske komisije prav za to. "Ne verjamejo številkam v proračunu, te so v nasprotju s tem, kar govorimo, so v nasprotju z evropskimi pravili," je dodala.
Nekdanja predsednica vlade Alenka Bratušek obžaluje, da Slovenija po dveh letih "vse stvari obrača na slabše".
Andrej Šircelj (SDS) je izpostavil odsotnost strukturnih reform, v Bruslju pa po njegovih besedah opozarjajo tudi na velika tveganja pri prihodkih in odhodkih, na breme obresti in na visoko zadolženost.
Še posebej je podčrtal dejstvo, da sta koalicija in vlada v DZ poslali nerealen proračun. "Ni usklajen niti v Sloveniji s socialnimi partnerji niti ga ne podpira Evropska komisija. Vprašanje se postavlja, ali je sploh relevantno, da se tak proračun sprejema," je dodal.
V ZL se sicer z vsebino ocene Bruslja ne strinjajo, saj državi narekuje še večje reze, se pa strinjajo s tem, da je proračun slabo pripravljen. Kot je povedal vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec, proračun ni programski, kot je obljubljala koalicija, pač pa računovodski. Je v večini kopija prejšnjih proračunov, s čimer se napake prejšnjih vlad prenašajo v naslednji dve leti, je ocenil Mesec.
Proračun po njegovih besedah ostaja varčevalen in reže med drugim pri upokojencih, razvoju in na socialnem področju, na prihodkovni strani pa ni izkoristil možnosti višjih davkov na kapital in premoženje. Obenem najboljše plačanim v državi podarja 80 milijonov evrov, ocenjujejo v ZL.
"Potrebujemo novo ekonomsko politiko, ki bo stabilizirala javne finance," je prepričan Jožef Horvat (NSi). Obenem je zatrdil, da trenutna vlada ni zaslužna za stabilizacijo javnih financ, čeprav njeni predstavniki tako govorijo. "Treba je gledati strukturni primanjkljaj, ne le nominalnega," je dodal.
Katere države so še med najslabšimi?
V skupini držav, kjer obstajajo tveganja neskladnosti s pravili, pa so poleg Slovenije iz preventivne faze še Belgija, Italija, Ciper, Litva in Finska. Prav tako tveganja neskladnosti ugotavlja komisija v Španiji in na Portugalskem, ki sta v korektivni fazi.
Grčije komisija v ta pregled ne vključuje, ker za državo velja program finančne pomoči, v katerem so opredeljeni strogi pogoji, ki jih mora država izpolniti, tako da javne finance spremlja v okviru nadzora izvajanja tega programa.
Slovenija znova na temeljit pregled v povezavi z makroekonomskimi neravnotežji
Slovenija in še 12 članic EU mora na temeljit pregled v povezavi z makroekonomskimi neravnotežji, je danes v Bruslju sporočila Evropska komisija ob sprožitvi novega cikla evropskega semestra. Slovenija je morala doslej ta pregled opraviti vsako leto od uvedbe evropskega semestra leta 2011.
11