Slovakinja Petra, ki je v Ribnici zaživela svoje sanje

Mladi Ribničan si verjetno ni predstavljal, kako bo novoletna zabava v Bratislavi spremenila njegovo življenje. Bila je ljubezen na prvi pogled. "Zagledala sva se in to je bilo to," se spominja Petra Kozina Halčakova. Izmenično sta se obiskovala v Sloveniji oziroma na Slovaškem, po letu in pol pa se je Petra preselila v Slovenijo.

V Bratislavi je sicer imela službo, a v njej ni zelo uživala, njen fant pa je že takrat imel svoj frizerski salon. "Ni mi žal. In sploh ni bilo težko. Če je pravi razlog, se odločiš in greš."

Ribnica ji je bila že od začetka zelo všeč zaradi narave, miru, tišine. Če pa pogreša mestni vrvež, se zapeljejo do Bratislave, kjer živijo njeni starši. "Vožnje je pet ur, nič takega," pravi Petra.

"Opažam, da si Slovenke malo manj upajo." #video

"V Sloveniji so se mi vsi zdeli zelo simpatični, prijazni, odprti, jezik mi je bil zelo všeč." Slovenščino se je začela učiti že v Bratislavi. Šla je na slovensko veleposlaništvo, kjer so ji dali gradivo Slovenščina za Slovake. Učila se je sama, fant pa ji je pomagal. Hitro je napredovala. "Takoj sem hotela vse razumeti," pravi.

Z možem v Ljubljani Foto: Osebni arhiv

Politologija je ni zanimala

Na Slovaškem je doštudirala politologijo in mednarodne odnose. Na področju politologije nikoli ni delala, je pa bila za mednarodne odnose zadolžena na slovaških železnicah. Isto delo je po letu iskanja našla tudi v Sloveniji – na Slovenskih železnicah je osem let delala na področju mednarodnih odnosov.

"Politologija me sploh ne zanima. Na to šolo sem šla pomotoma. Zdelo se mi je, da moram iti na univerzo. Želela sem na nekaj umetniškega, a me niso sprejeli. Zato sem se takrat vpisala na politologijo in jo tudi končala, a me ni nikoli zares zanimala," pravi Petra.

Ljubezen do ličenja

Ugotovila je, da ji pisarniško delo ne ustreza, saj je dinamičen človek, zanima jo veliko stvari. Zato je pustila službo pri železnicah in se zaposlila pri možu v frizerskem salonu, ukvarja se z ličenjem. Poleg tega prevaja (slovaščino, slovenščino, češčino in angleščino) in poučuje zumbo.

Ljubezen do ličenja je bila vedno v njej, pravi. Danes ima tudi svoj kanal na YouTubu, tam objavlja predvsem v angleščini, včasih tudi v slovaščini in slovenščini.

Razlike med Slovenkami, Slovakinjami, Hrvaticami, Italijankami

"V Sloveniji se večina žensk zelo malo liči. Vse je bolj naravno, tako kot pri hrani. Tega pri nas ni." Na Slovaškem se liči skoraj vsaka, razlika pa je tudi pri pričeskah. "Tukaj so zelo različne, tam pa ima skoraj vsaka dolge lase. Ko sem prišla sem, sem se tudi jaz ostrigla. Takrat mi je oče rekel: 'Zdaj si pa prava Slovenka.'"

Tudi način oblačenja je zelo drugačen. Morda je tudi tu mogoče čutiti vpliv Italije, meni Petra. "Pri nas je bolj klasično, tu pa bolj ekstravagantno, pestro, odštekano. Velika razlika je že, če greš v Italijo ali na Hrvaško. V Španiji pa sem bila na primer čisto razočarana."

Petra je vesela, ko si katera od strank zaželi izrazitejše ličenje. Foto: Osebni arhiv Na področju ličenja jo navdihujeta sestri Pixiwoo, ki imata znano šolo ličenja v Londonu. K njima se je šla izobraževat na intenzivni tečaj.

Kako so Slovenke dojemljive za vaše vizažistične predloge? "Različno. Večinoma želijo, da se čim manj opazi. Ko pa si katera zaželi močnejši mejkap, sem vesela." Všeč pa so ji na primer indijske neveste, ki se izrazito naličijo.

Do zumbe je prišla zaradi ljubezni do gibanja. Ko jo je nekoč naključno odkrila, je ugotovila, da je zumba to, kar je pogrešala.

Slovenija jo navdušuje

"Slovenci in Slovaki smo si načeloma podobni, se pa pozna, da Slovenija leži južneje. Ljudje so bolj odprti. Čuti se tudi vpliv Nemčije. Tu je zanimiva kombinacija. Smo si podobni in nismo. Slovenci ste malo bolj odprti," meni Slovakinja.

"Slovenija mi je bila vedno zelo všeč. Dežela je fenomenalna, tako majhna in tako raznolika," pravi Petra, ki je navdušena predvsem nad tem, da je morje tako blizu.

"Priročno je tudi, ker je Ljubljana na sredini. Na Slovaškem je Bratislava na začetku, potem je pa 600 kilometrov do meje, od koder ljudje nikoli niso in ne bodo šli v Bratislavo. Razlike so bistveno večje. Razvitost je odvisna od tega, kako daleč od Bratislave si," ugotavlja.

Petra se malo ukvarja tudi s fotografijo. To je ena od njenih fotografskih stvaritev. Foto: Osebni arhiv

"Slovenija se nam ne zdi več razvitejša kot Slovaška"

Petra pravi, da so Slovaki včasih Slovenijo videli kot bolj razvito, "danes pa se nam zdi, da sta precej enakovredni. Češko pa vidimo precej zadaj, sploh zaradi njihovega finančnega sistema", primerja.

Slovaška je tudi zaradi zgodovine navezana na Avstrijo, še precej bolj pa je navezana na Madžarsko, saj ima z njo najdaljšo mejo. Petrina mama je na primer Madžarka. V zadnjem obdobju z očetom živita v kraju neposredno ob meji, a na Madžarskem, ker je tam življenje bistveno cenejše kot v Bratislavi.

Petrin mož se je hitro naučil slovaško, tako da doma z dobro leto staro hčerko govorita oba jezika.

Ko je Petra odkrila zumbo, jo je navdušila. Danes je že trenerka. Foto: Osebni arhiv

"Treba je tvegati"

Petra je z življenjem v Sloveniji nadvse zadovoljna. Pravi, da živi v čudoviti deželi, z možem se lepo dopolnjujeta, počne pa tisto, v čemer uživa. "Treba je tvegati. Takrat, ko sem pustila službo na železnicah, sem se morala odločiti. Lahko bi ostala in imela varno službo. Ampak sem raje tvegala, šla ven in delala, kar mi je všeč. Nekateri ostanejo in raje potrpijo."

Pri Slovencih pogreša več poguma

Ugotavlja, da si ljudje v Sloveniji manj upajo. "Slovaki so malo bolj korajžni. Opažam tudi, da se tukaj zelo ozirajo na to, kaj bodo rekli drugi. Obremenjujejo se. Meni je vseeno. Naj govorijo, kar hočejo."

Enako je pri zumbi. "V drugih državah je veliko bolj razširjena, vpisujejo se vsi – mladi, stari, moški, ženske. Tukaj pa se, če je ženska močnejša, vedno sprašuje: joj, kaj bodo drugi rekli." Pripoveduje, da je bila na mojstrskem tečaju zumbe v Italiji. "Prišle so tudi 60-letnice, uživale so, komaj so čakale, da so šle na oder. To je tu nemogoče," ugotavlja, zato svoje tečajnike vedno spodbuja, naj se ne obremenjujejo z mnenjem drugih.