Slavna zgodovina celjske vojašnice, ki buri duhove

Pač pa predstaviti vojašnico, ki je zanimiva še zaradi marsičesa drugega, predvsem pa zaradi svoje bogate zgodovine.

Vojašnica Franca Rozmana Staneta v Celju je poleg vojašnice generala Maistra v Mariboru, ena večjih vojašnic v severovzhodni Sloveniji. S spremembo njenega imena iz Vojašnice Celje v vojašnico Franca Rozmana Staneta pa so se ob približno istem času, sredi maja, zgodile tudi organizacijske spremembe v Slovenski vojski (SV) in posledično tudi v celjski vojašnici.

Z reorganizacijo več enot in kadrovanje po teritorialnem principu "Kar med drugim pomeni, da poleg 20. pehotnega polka, kot naslednika 20. motoriziranega in 182. pehotnega bataljona in še prej 1. bataljona 82. brigade SV-ja, zdaj v njej domujejo še nekatere druge enote manjše sestave, na ravni vodov in čet, in sicer vod vojaške policije, vojaška zdravstvena enota ter četa za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo. Druga sprememba pa je, da so se enote dopolnile po teritorialnem principu delovanja s pripadniki iz širšega celjskega območja, ki sega vse do Koroške na eni strani, pa Radeč in Sevnice na drugi. In če smo vsi v službi, nas je v vojašnici okrog 740," pojasni poveljnik vojašnice in 20. pehotnega polka, major Boštjan Močnik, ki je dolžnost poveljnika prevzel v času omenjenih organizacijskih sprememb, potem ko se je aprila vrnil s svoje druge misije ISAF v Afganistanu.

Bogata zgodovina po osamosvojitvi in pred njo Sicer pa o razgibani zgodovini in bogati tradiciji te vojašnice priča kar nekaj dejstev, če samo pogledamo njen razvoj po osamosvojitvi, pa tudi če se ozremo še bistveno bolj nazaj, v čas Avstro-Ogrske. Preteklo sredo so v celjski vojašnici, ob počastitvi dneva enote, ki je sovpadal tudi s slovesnostjo ob dnevu državnosti, zaznamovali 21-letnico delovanja. Vojašnica Celje je namreč uradno odprla svoja vrata 19. junija 1992, ko je takratni obrambni minister Janez Janša predal ključe vojašnice poveljniku 1. pehotnega bataljona 82. brigade, majorju Vojtehu Mihevcu (tudi poznejšemu poveljniku slovenskih sil ISAF v Afganistanu). Od takrat pa do avgusta leta 2002 je v vojašnici deloval naborniški sistem usposabljanja, septembra leta 2002 pa so v Vojašnici Celje sprejeli prve profesionalne vojake. Enote in pripadniki "celjskega bataljona" so v preteklih 21 letih sodelovali v petih mednarodnih misijah: operaciji ALTHEA v sestavi sil EUFOR v Bosni in Hercegovini, ISAF v Avganisanu, KFOR na Kosovu, NTM-I v Iraku in Unifil v Libanonu.

Omeniti tudi velja, da je "celjski bataljon" najstarejša enota v okviru SV-ja in le ena od treh, ki je obstala in še deluje kljub vsem preoblikovanjem in spremembam imena.

V dneh ob prazniku dneva državnosti, ko se spominjamo vojne za Slovenijo, pa velja omeniti še dramatično dogajanje v celjski vojašnici, ki je bila ob koncu junija in v začetku julija blokirana s strani teritorialne obrambe. V njej se je takrat nahajala inženirska enota JLA-ja.

Nasledniki znamenitega 87. celjskega pešpolka Poveljnik vojašnice, major Boštjan Močnik, pa je naredil še daljši izlet v zgodovino in poudaril še eno pomembno obletnico, ki jo v celjski vojašnici zaznamujejo letos. Ta je bila namreč domovanje tudi znamenitega 87. celjskega pešpolka, ki letos obeležuje 130-letnico obstoja in je veljal za eno najboljših enot avstro-ogrske armade, njegov pripadnik pa je bil tudi znani borec za severno mejo, častnik Franjo Malgaj.

"87. celjski pešpolk je odigral pomembno vlogo v času 1. svetovne vojne. Kdo ve, kako bi se obrnil tok zgodovine, če mu ne bi uspelo ubraniti napredovanja italijanske vojske v znameniti bitki Soške fronte na Škabrielu nad Gorico. Zanimivo pri tem je, da je bil kar 95-odstotno popolnjen s Slovenci in je, podobno kot to poznamo danes, opravil dve vojaški misiji od 1897 do 1898 na Kreti v Grčiji in tik pred izbruhom 1. svetovne vojne v Skadru v Albaniji. Potem pa nadaljnjih 100 let iz te vojašnice ni bilo več nobene vojaške misije," pojasnjuje major Močnik.

Na misijo iz celjske vojašnice spet leta 2014 Zato pa se današnjim naslednikom znamenitega 87. celjskega pešpolka spet obeta odhod na mednarodno misijo, verjetno jeseni leta 2014, ko je predvidena njihova udeležba v operaciji KFOR na Kosovu. Kot nam je še povedal major Boštjan Močnik, je zato pred 20. pehotnim polkom obdobje intenzivnega usposabljanja za najvišjo raven operativnega delovanja v bataljonski bojni skupini, ki ga morajo končati junija prihodnje leto.

Del tega usposabljanja smo si ob spremstvu stotnice Aleksandre Ferlež in štabnega vodnika Boštjana Janeža iz sektorja za civilno vojaško sodelovanje ogledali tudi na taktičnem vadbišču v Ljubečni in na strelišču v Pečovniku.

O imenu vojašnice odloča minister za obrambo Na vprašanje, kako gleda na polemike glede novega imena celjske vojašnice, ki se je pred časom preimenovala v vojašnico Franc Rozman Stane, pa je major Močnik odgovoril po vojaško, kratko: "Odločanje o imenu vojašnice je v domeni ministra za obrambo."