kaya kamenarič

Ponedeljek,
13. 8. 2018,
15.45

Osveženo pred

6 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 6,14

6

Natisni članek

Natisni članek

Družbeni eksperiment rop kraja igralci

Ponedeljek, 13. 8. 2018, 15.45

6 let, 2 meseca

Skrita kamera v Ljubljani: poskusil je ukrasti torbico, je kdo pomagal? #video

kaya kamenarič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 6,14

6

Svetovni splet je preplavljen s posnetki družbenih eksperimentov, med njimi je tudi poskus, kjer ekipa z igralci in skrito kamero preveri, kako so mimoidoči pripravljeni priskočiti na pomoč popolnim neznancem, ki jih je doletela kraja. Z ekipo igralcev in skrito kamero smo se odpravili v Ljubljano, ki je med najbolj varnimi mesti v Evropi, in preverili, koliko so na pomoč pripravljeni priskočiti Slovenci.

Med izvajanjem eksperimenta smo ugotovili, da so neznancem na pomoč priskočili tako Slovenci kot tudi tujci. Opazna pa je bila tudi razlika v odzivu na dogajanje. Medtem ko so tujci nemudoma skočili v akcijo in nepridiprava poskušali zaustaviti, so Slovenci pomagali tudi na drugačen način. 

Nekateri so za nepridipravom tudi tekli, večina pa je okolico glasno opozarjala nanj: "Držite ga", "Primite ga", "Kradel je, ustavite ga!". Ena od sprehajalk je omenila, da bi s tem lahko roparja prestrašili in morda dosegli, da bi ukradeno torbico odvrgel. 

Mimoidoči, ki so priskočili na pomoč, so pojasnili, da bi se kaj takega lahko zgodilo vsakomur in da je "edino prav", da v tovrstnih položajih poskušamo pomagati. 

Policija: Ne poskušajte ga zadržati

"Odsvetujemo, da se oseba, oškodovanec ali priča spopade s storilcem in ga poskuša zadržati, saj nikoli ne ve, ali je ta oseba mogoče oborožena, fizično močnejša,"  so sporočili s policije.  

turizenm ljubljana
Novice Policija in turistični vodniki pregnali žeparje iz Ljubljane

"Slovenija ni žeparski raj"

Glede na Global Peace Index je Slovenija ena izmed najbolj varnih držav na svetu. V letu 2017 so jo namreč med 163 državami uvrstili na 7. mesto. 

"Stanje na tem področju še zdaleč ni problematično, Slovenija ni žeparski raj in tudi v svetovnem merilu velja za varno državo, kljub temu pa bodo z množičnim obiskom turistov v Sloveniji ali slovenskih turistov na tujem aktualna tudi ta kazniva dejanja," sporočajo z Generalne policijske postaje.

rop kraja | Foto: Thinkstock Foto: Thinkstock

Žeparji delujejo sami, najpogosteje pa vsaj kot par (eden izvršuje tatvino, drugi opazuje okolico, nato prvi ukradeni predmet takoj odda drugemu). 

Gre tako za tujce kot državljane Slovenije. Ko osumljeni izvrši tatvino na primer denarnice, pregleda njeno vsebino in odtuji denar ter bančne kartice, denarnico pa odvrže.

Žeparske tatvine so značilne za kraje, kjer se zbira več ljudi (tržnice, avtobusne postaje, železniške postaje, na avtobusih mestnega potniškega prometa, na predelih, kjer so kulturne znamenitosti v povezavi z obiskom večjega števila turistov). Po krajih so to Ljubljana, Postojnska jama, Bled ter druga večja turistična in obalna mesta.

rop kraja | Foto: Thinkstock Foto: Thinkstock

Za tatvino tudi do tri leta zapora

S policije sporočajo, da je število klasičnih žeparskih tatvin (da se tatvina izvrši tako, da storilec nekaj odtuji iz oblačil ali torbice, ko imajo žrtve stvari pri sebi) težko oceniti, saj se v preiskavi lahko ugotovi, da tatvina ni bila "žeparska", temveč je šlo za klasično tatvino (lastnik je denarnico pustil na mizi, jo odložil na klop, poličko). 

Tatvina 204. člen
(1) Kdor vzame komu tujo premično stvar, da bi si jo protipravno prilastil, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Če je vrednost ukradene stvari majhna in si je storilec hotel prilastiti stvar take vrednosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(3) Pregon za dejanje iz prejšnjega odstavka se začne na predlog.
(4) Če je storilec vrnil oškodovancu ukradeno stvar, preden je zvedel, da je uveden kazenski postopek, se mu sme kazen odpustiti.

Žeparska tatvina je ena od oblik drzne tatvine, ki pa je zajeta v kaznivem dejanju velike tatvine, in sicer je to eden od načinov, s katerim je bila izvršena velika tatvina.

Med drzne tatvine spadajo tudi tatvine, ko storilec strga torbico z ramena oškodovanca in zbeži, pogosta oblika drzne tatvine je, da eden od storilcev zamoti žrtev s pogovorom in preusmeri njeno pozornost, medtem pa drugi storilec izkoristi nepazljivost oškodovanca in izvrši tatvino (tudi iz vozila ali hiše).

"Priložnost je torej veliko, idej storilcem ne zmanjka, predvsem od nas in od naših ukrepov pa je odvisno, kako jih bomo preprečili," pravijo na policiji.

Gotovino, plačilne kartice in vrednejše predmete hranite v notranjosti oblačil

Med drugim svetujejo, da s seboj ne prenašate veliko gotovine, vseh plačilnih kartic, vrednejših predmetov, saj je lahko v tem primeru materialna škoda občutno višja.

"Gotovino in omenjene predmete je bolje shraniti v notranjost jaken, plaščev ... Pri dvigu večjih vsot denarja je priporočljivo spremstvo, saj so se v preteklosti zgodili primeri, ko so storilci spremljali žrtev od trenutka dviga denarja in v nadaljevanju izkoristili nepozornost," še opozarjajo.

denarnica evri denar | Foto: Thinkstock Foto: Thinkstock

Policija priporoča, da kazniva dejanja, kot so drzne tatvine oziroma žeparske tatvine, prijavimo, še prej pa naj žrtve poskrbijo za blokiranje plačilnih in kreditnih kartic in se s tem izognejo zlorabam kartic (in s tem še večji materialni škodi).

Zelo pomembno je, da si oškodovanci zapomnijo opis storilca, smer pobega ter o vsem čim prej obvestijo policijo na številko 113.

Na leto v Ljubljani med 40 in 50 tovrstnih prijav

Glede na razpoložljive, ročno obdelane in neuradne statistične podatke, ki so nam jih posredovali s policijske uprave Ljubljana, so v letu 2016 za drzne tatvine na ulici prejeli 48 prijav, v letu 2017 pa 45 prijav.

V letošnjem letu so do julija v Ljubljani našteli 39 primerov, v zadnjih dveh mesecih pa tovrstnih prijav ni bilo.