Petek, 19. 9. 2025, 16.48
2 uri, 18 minut
Skrb za osebe z demenco: Kje se v Sloveniji zatakne?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,07
Po nekaterih podatkih ima demenco, ki se kaže v številnih oblikah, v starosti nad 65 let že vsak peti človek, v starosti nad 80 let pa kar vsak tretji. V skladu s tem je kapacitet očitno premalo, saj jih je manj kot četrtina prilagojena oskrbovancem z napredovano demenco. Konkretno to trenutno pomeni 481 postelj, prošenj za sprejem na varovane oddelke pa je po nekaterih informacijah skoraj 3.500.
September je mesec ozaveščanja o Alzheimerjevi bolezni, eni od oblik demence. Pojavnost demence v svetu na splošno narašča, kar je posledica rastočega deleža starejših ljudi. Ko pride do korenitega poslabšanja bolezni, najpogosteje ni druge rešitve kot institucionalno varstvo za obolelo osebo. Tu pa se navadno zalomi. V Sloveniji je med več kot stotimi obstoječimi namreč le 24 domov za starejše, ki del svojih kapacitet namenjajo osebam z demenco na verificiranih varovanih oddelkih, je povedal Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS).
Zaradi daljšanja življenjske dobe se je spremenila struktura stanovalcev v domovih za starejše. Povprečna starost je 83 let in vse več je oseb z demenco. Po podatkih ministrstva za solidarno prihodnost je v nekaterih domovih že več kot 70 odstotkov stanovalcev z različnimi stadiji demence.
Po nekaterih podatkih ima demenco, ki se kaže v številnih oblikah, v starosti nad 65 let že vsak peti človek, v starosti nad 80 let pa kar vsak tretji. V skladu s tem je kapacitet očitno premalo, saj jih je manj kot četrtina prilagojena oskrbovancem z napredovano demenco. Konkretno to trenutno pomeni 481 postelj, prošenj za sprejem na varovane oddelke pa je po nekaterih informacijah skoraj 3.500.
"Številni domovi imajo še vedno okrnjene namestitvene kapacitete predvsem zaradi pomanjkanja kadra. Prenova plačnega sistema ni prinesla večjih izboljšav. Nasprotno, javne izjave so med zaposlenimi vzbudile visoka pričakovanja, ki jih realnost žal ni potrdila, zato je razočaranje še toliko večje. Delovni pogoji se namreč ne odražajo ustrezno v plačilu, spremembe na področju kadrovskih normativov za zdravstveno nego pa še vedno čakamo," je do razmer kritičen Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS).
"Ob tem je treba poudariti, da številni drugi domovi izvajajo koncept osebnega spremljanja. Ker v tem primeru ne gre za namestitev na varovanem oddelku, se takšne namestitve ne vodijo v posebni evidenci," pojasnjuje Sahernik. Gre za model, pri katerem oskrbovanca v domu spremljajo, ne jemljejo pa mu svobode gibanja.
Gradnja novih kapacitet zastala
V skladu z Resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva je načrtovano povečanje števila postelj in prilagojenih enot za osebe z demenco, obljubljajo na ministrstvu za solidarno prihodnost.
Na področju institucionalnega varstva starejših je, v skladu s tem strateškim dokumentom, namreč planirano povečanje števila postelj in prilagojenih enot za osebe z demenco ter zagotovitev prostorskih in kadrovskih prilagoditev za izvajanje sodobnih konceptov dela s to ciljno skupino. Večji poudarek je predviden tudi zagotavljanju prilagojene oskrbe mlajših oseb z demenco, razvoju paliativne oskrbe in zagotavljanju oskrbe v pogojih okužb.
Širitev mreže institucionalnega varstva zagotavljajo s pomočjo sredstev EU ter sredstev državnega proračuna ter s podelitvijo koncesij za izvajanje institucionalnega varstva.
Kakšne so sploh možnosti?
Prej ali slej pride do tega, da oseba z demenco doma ne more več skrbeti sama zase in živeti brez celodnevnega nadzora. Proste postelje v domu pa ni na vidiku. Kaj storiti?
Sahernik pojasnjuje, da glede na stopnjo potreb po pomoči nekaterim osebam še vedno zadostuje pomoč na domu oziroma dolgotrajna oskrba na domu. "Pogosto se zgodi, da družinski člani zapustijo trg dela ali pa se že upokojeni odločijo prevzeti vlogo oskrbovalca svojega bližnjega," dodaja.
Na skupnosti pričakujejo, da bo po decembru letos veliko ljudi uveljavljalo pravico do denarnega prejemka, s katerim bodo lahko krili stroške oskrbe znotraj svoje neformalne mreže. "Nekateri so za svojca že do zdaj v okviru domače oskrbe uveljavili možnost dnevnega varstva v instituciji – to je po novem dnevna dolgotrajna oskrba –, nato pa po končanih službenih obveznostih ponovno prevzeli sorodnika z demenco v domačo oskrbo," je povedal Sahernik.
Najhujši izziv: večno pomanjkanje kadrov
Na ministrstvu za solidarno prihodnost pravijo, da se zavedajo dejstva, da imajo ob realizaciji ciljev trenutno težave pri zagotavljanju zadostnega števila mest za osebe z demenco, tako v okviru institucionalnega varstva kot tudi pri storitvah v skupnosti.
Praktično vsi izvajalci s področja socialnega varstva oziroma prihodnje dolgotrajne oskrbe se soočajo z velikimi težavami pri iskanju potrebnega kadra. Za reševanje kadrovske podhranjenosti so bila v zakon (gre za zakon o nujnih začasnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev) vnesena določila, ki naj bi izvajalcem pomagala pri zaposlovanju in razbremenitvi kadrov. Nabor predvidenih ukrepov naj bi prispeval tudi k preprečevanju nadaljnjega odhajanja delavcev iz socialnovarstvenih storitev.
Hkrati, poudarjajo, se dejavnost širi tudi s ponudbo skupnostnih oblik storitev, kot so dnevni centri in manjše bivalne enote, ki osebam z demenco omogočajo daljše bivanje v domačem okolju. Krepitev teh storitev je tudi cilj Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki prinaša nove pravice, kot so storitve za krepitev samostojnosti in psihosocialna podpora, dodajajo.
Širitvi storitev v skupnosti so dali pomembno prioriteto ne le v Nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2021–2030, temveč tudi v Strategiji RS za deinstitucionalizacijo in v Strategiji obvladovanja demence do leta 2030, pri pripravi katere so tudi aktivno sodelovali, pojasnjujejo na ministrstvu za solidarno prihodnost.
Stene in stanovalci so, zaposlenih ni
Že pred približno enim letom in pol so na SSZS povedali, da so posamezni domovi morali postopoma zmanjševati namestitvene zmogljivosti z zapiranjem bivalnih enot oziroma oddelkov. Preprosto niso imeli dovolj zaposlenih, ki bi skrbeli za oskrbovance. Žal je stanje še danes, kljub nekoliko izboljšanim plačam, vse prej kot rožnato.
"Do danes se razmere niso bistveno spremenile, saj imajo številni domovi še vedno okrnjene namestitvene kapacitete predvsem zaradi pomanjkanja kadra. Prenova plačnega sistema ni prinesla večjih izboljšav. Nasprotno, javne izjave so med zaposlenimi vzbudile visoka pričakovanja, ki jih realnost žal ni potrdila, zato je razočaranje še toliko večje. Delovni pogoji se namreč ne odražajo ustrezno v plačilu, spremembe na področju kadrovskih normativov za zdravstveno nego pa še vedno čakamo," je do razmer kritičen Sahernik.
V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije namreč ocenjujejo, da bi morala biti osnovna plača zaposlenih v panogi dolgotrajne oskrbe že v izhodišču vsaj za 20 odstotkov višja od primerljivih delovnih mest. To bi zavodom zagotovilo večjo konkurenčnost, jim pomagalo pritegniti in zadržati strokovne kadre ter dalo ustrezno priznanje zahtevnemu in odgovornemu delu z najranljivejšimi v družbi.
Izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi bi lahko še dodatno poglobilo kadrovske težave, saj bodo v novem sistemu uporabniki v povprečju upravičeni do več ur pomoči. To je seveda več kot dobrodošlo in potrebno, a obstaja bojazen, da pravic ne bo možno že kmalu uveljavljati v praksi. Da bi te zaživele, bi bilo treba izvajalcem zagotoviti pogoje, s katerimi bi lahko vsaj nekoliko ublažili kadrovsko krizo in birokratske zaplete.
Zbranih že več kot 50 milijonov evrov
S 1. julijem smo začeli vplačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo (DO). Do danes se je iz tega naslova nabralo že več kot 50 milijonov evrov. Zanimalo nas je, ali je bil del teh sredstev mogoče namenjen reševanju problematike institucionalne oskrbe.
"Ta sredstva trenutno nimajo neposrednega vpliva na kadrovsko ali namestitveno situacijo. In ker se zakon o dolgotrajni oskrbi še ne izvaja v polnem obsegu, je težko napovedati njegove učinke v prihodnosti. Brez nujnih sprememb na tem področju izboljšav žal ne gre pričakovati," sklene Sahernik.
Na ministrstvu za solidarno prihodnost takole pojasnjujejo razporejanje sredstev: po zakonu o dolgotrajni oskrbi se z obveznim zavarovanjem za dolgotrajno oskrbo zagotovijo pravice do DO in sredstva za izvajanje nalog ZZZS. Pravice se delijo na denarne in nedenarne – celodnevna DO v instituciji, dnevna DO, dolgorajna oskrba na domu in oskrbovalec družinskega člana. Do teh pravic pa bodo upravičene vse osebe – tudi osebe z demenco –, če se bodo po ocenjevanju upravičenosti uvrstile v eno izmed petih kategorij dolgotrajne oskrbe. Kategorije sicer označujejo stopnjo omejitev samostojnosti in sposobnosti samooskrbe.
Povedali so, da načrtujejo vzpostavitev strokovno-podporne Točke za demenco in duševno zdravje. Ena od njenih nalog bo tudi Nacionalni center za demenco, ki bo ključen za izboljšanje zdravstvenega in socialnega sistema pri obravnavi oseb z demenco, saj bo skrbel za strateško koordinacijo in nadgradnjo storitev.
V okviru Strategije za obvladovanje demence do leta 2030 je bil objavljen javni razpis, s katerim so sofinancirani programi za obvladovanje demence. Dve nevladni organizaciji bosta do novembra 2026 izvajali programa "Demenci prijazna lokalna okolja" in "Program ukrepov za izboljšanje obvladovanja demence med srčno-žilnimi bolniki v Sloveniji".
Poleg tega je sprejet sklep o pilotnem projektu za uvedbo novih zdravil za Alzheimerjevo bolezen. Projekt vključuje celostno obravnavo, ki zajema zdravljenje z zdravili, psihosocialno podporo in spremljanje učinkov zdravljenja, so povedali na ministrstvu.
Na konkretno vprašanje, kako naj bi center skrbel za izboljšanje poklicnih kompetenc izvajalcev, saj je delo z osebami z demenco psihično in fizično izjemno naporno, in kako motivirati dodatne kadre, nam konkretno niso odgovorili.
Ne glede na omenjeno kategorizacijo pa lahko posamezna zavarovana oseba pridobi pravico do dolgotrajne oskrbe najvišje kategorije (kar pomeni, da je upravičena do 110 ur storitev na mesec) tudi brez pogoja izdelave ocene. Vendar mora biti iz izvida, ki ni starejši od šestih mesecev od datuma vložitve vloge, razvidno, da je bil za zavarovano osebo na preizkusu spoznavnih sposobnosti, ki ga je opravil klinični psiholog oziroma psihiater ali nevrolog, ugotovljen hud kognitivni upad.
Enako velja tudi za osebo, za katero nevrolog ali fiziater ugotovi, da ne more uporabljati obeh rok in nog.
Ko oseba z demenco ne more več samostojno skrbeti zase, so na voljo različne možnosti oskrbe, ki pomagajo zagotoviti njeno varnost in osnovne potrebe.
Oskrba je na voljo v okviru dveh sklopov:
1. Institucionalno varstvo: Na voljo je začasna ali trajna oskrba v domovih za starejše.
2. Oskrba na domu:
- Dolgotrajna oskrba na domu: Storitev, ki je namenjena osebam, ki želijo ostati v svojem domačem okolju.
- Pomoč družini na domu: Pomoč, ki se izvaja neposredno v domačem okolju.
- Dnevno varstvo: Omogoča vključitev osebe v dnevne aktivnosti izven doma, kar razbremeni svojce.
- Oskrbovalec družinskega člana: Ta institut, ki ga omogoča Zakon o dolgotrajni oskrbi, izboljšuje pogoje za oskrbo znotraj družine.
Dodatne oblike pomoči
Kombinacija pomoči: Oskrbo je mogoče kombinirati s formalnimi in neformalnimi oblikami pomoči, kot so prostovoljci ali programi socialnega varstva.
Skupnostni centri za demenco: S sredstvi Evropskega regionalnega sklada bodo sofinancirani trije novi centri, ki bodo na enem mestu ponujali različne storitve. Ti centri bodo nudili svetovanje, izobraževanje, treninge za ohranjanje spomina, skupine za samopomoč ter prostor za nevladne organizacije in prostovoljstvo.
