Šest napotkov za pravilno in varno kurjenje kresa

Nekateri že med letom shranjujejo les, ki ga bodo uporabili za postavitev kresa, drugi postavijo manjši kup iz materiala, ki ga imajo na voljo, spet tretji samo radi pridejo in pogledajo, kako gori. Ne glede na to, kako različne so navade, pa velja, da gre za ritual, ki je zelo priljubljen in se je ponekod razvil v velik družabni in kulturni dogodek.

Veliko število prvomajskih kresov pa pomeni tudi povečano nevarnost za nastanek požarov. Uprava RS za zaščito in reševanje je zato za organizatorje javnih prireditev s kresovanjem ter za vse druge, ki nameravajo v naravnem okolju kuriti kresove, pripravila napotke, ki jih morajo upoštevati.

Glede tretje točke, ki govori o nadzoru kresa, je poveljnik Gasilske zveze Slovenija Franci Petek pojasnil, da to pomeni, da morajo biti pri kurjenju v naravi prisotne polnoletne oseb, ki lahko zagotovijo ustrezno varnost kurjenja v naravi, v tem primeru kresa. "Če bodo kres kurili otroci, mora biti prisotna tudi odrasla oseba. Če pa gre za organizirano kresovanje, ki spada med prireditve, potem mora to biti organizirano v skladu z veljavno zakonodajo, požarno stražo pa v tem primeru opravljajo gasilci," je pojasnil.

Gasilci se spopadajo predvsem s težavo zapuščenih kresov Posredovanje gasilcev ob kresovanjih je po Petkovih besedah odvisno predvsem od vremena. Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje so gasilci posredovali: - leta 2010 v 12 primerih, - leta 2011 v dveh, leta 2012 v petih in - leta 2013 v enem primeru.

Pri tem so se srečevali predvsem s težavo "oživljanja" zapuščenih kresov in z manjšimi vžigi trave v neposredni okolici kresov. Pogosto pa so gasilci prišli tudi k prezgodaj zakurjenim kresovom, ki so jih neznanci zakurili še pred uradnim kresovanjem, zato so nenadzorovano goreli in tako povzročali nevarnost, da se razširijo na okolico, je navedel poveljnik Petek.

Kaj če vseeno nastane požar Če nam ogenj uide, moramo najprej poskrbeti za varnost ljudi in o tem obvestiti gasilce s klicem na številko 112. Ljudi moramo čim prej pospremiti na varno. Nato poskusimo gasiti, pri čemer ne smemo ogrožati sebe in drugih.

Za gašenje lahko uporabimo vodo, pri gašenju trave pa smo lahko zelo učinkoviti tudi z drugimi priročnimi sredstvi, kot so sveže brinove ali smrekove veje, s katerimi tolčemo po goreči površini. "Pri tem moramo paziti, da požara še bolj ne razširimo," opozarja Petek.

Za gašenje lahko uporabimo tudi pesek ali zemljo, ki ju posujemo na manjše površine požara, z lopatami in krampi ter drugim orodjem pa prekopljemo zemljo in tako preprečimo širjenje požara. Po Petkovih nasvetih pa lahko uspešno gasimo tudi z gasilnimi metlami, ki jih s pomočjo debelejše tkanine naredimo sami, na prodaj pa so tudi v trgovinah z opremo za gašenje.