Senat o zadevi Patria v mesecu dni, predsedoval mu bo očitno Masleša

Senatu bo očitno predsedoval predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, ki ga je poskušal Janšev zagovornik Franci Matoz v zadevi neuspešno izločiti.

Primc: Masleša se je predlagal sam Na vrhovnem sodišču so potrdili, da bo Masleša predsedoval vsem senatom v zahtevah za varstvo zakonitosti, ki bodo prijavljene na seje kazenskega oddelka v obdobju med 8. septembrom in 31. decembrom letos. Aleš Primc iz Odbora 2014 je namreč na ponedeljkovem shodu pred ljubljansko sodno palačo dejal, da se je Masleša po njihovih informacijah sam predlagal za predsednika senata, ki bo odločal o zadevi Patria.

Masleša bo očitno predsedoval tudi senatu v zadevi Patria, saj je v tem primeru vrhovno sodišče prejelo zahtevo za varstvo zakonitosti. Iz dopisa pa izhaja, da je sodnica poročevalka Vesna Žalik Matozu sporočilo poslala v ponedeljek, kar pomeni, da bodo zadevo senatu predložili najpozneje v prvi polovici oktobra. Procesni pogoji, da o zadevi sploh lahko vsebinsko odločajo, so bili namreč izpolnjeni šele konec avgusta.

Matoz: Gre za naključje, da je odločanje med lokalnimi volitvami Matoz je komentiral, da je "seveda naključje, da se odločanje o zahtevi dogaja prav med lokalnimi volitvami" in da je "naključje tudi dejstvo, da je Masleša izrazil zahtevo, da bo predsedoval vsem kazenskim senatom do konca leta".

Vrhovno sodišče: To so počeli tudi prejšnji predsedniki Na vrhovnem sodišču so pojasnili, da Masleša poleg opravljanja funkcije predsednika vrhovnega sodišča in izvrševanja nalog sodne uprave sodeluje tudi na sejah kazenskega oddelka. To so počeli tudi prejšnji predsedniki, so dodali na sodišču.

Sodelovanje na sejah je po njihovih navedbah med drugim javno razvidno iz objavljenih dokumentov v bazi sodne prakse, kjer so lani začeli objavljati imena sodnikov. Ti podatki kažejo, da je Masleša na sejah senata kazenskega oddelka samo v letu 2013 odločal v 77 zadevah.

Pri pomislekih o poštenosti postopka, ki bi se lahko pojavili v delu javnosti, saj je obramba Maslešo v tej zadevi želela vnaprej izključiti, ker da se je z govorom na Dnevih slovenskega sodstva vnaprej izrekel za pristranskega, na sodišču pravijo, da se je do tega vprašanja že opredelila občna sodnikov vrhovnega sodišča. Ti so namreč zahtevo za izločitev zavrnili.

V obrazložitvi odločitve vrhovnih sodnikov piše, da analiza dejstev v konkretnem primeru "omogoča sklepanje, da objektivna stvarnost ni v konfliktu s pravico obsojenca do nepristranskega sojenja", so danes poudarili na vrhovnem sodišču.