Četrtek, 30. 3. 2023, 14.25
1 leto, 7 mesecev
Se položaj koroških Slovencev izboljšuje?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,09
1
V začetku marca so na avstrijskem Koroškem potekale deželne volitve. Izid volitev in položaj koroških Slovencev sta bili tudi glavna tema razprave, ki je potekala v Ljubljani na Inštitutu za narodnostna vprašanja.
Volitve v koroški deželni zbor so potekale 5. marca letos. Koroški deželni zbor ima 36 članov. V novem sklicu bosta v klopi deželnega zbora sedla tudi koroški Slovenec Franc Jožef Smrtnik (izvoljen je bil na listi stranke Ekipa Koroške) in dvojezični Hermann Srienz.
Na preboj v deželni zbor je upala tudi koroška Slovenka Olga Voglauer. Ta je bila vodilna kandidatka koroških Zelenih, ki pa jim ni uspelo preskočiti volilnega praga. Voglauerjeva je sicer poslanka v avstrijskem državnem zboru.
"Koroški Slovenci so socializirani v Avstriji"
Na podijski diskusiji, ki je bila v Ljubljani z naslovom Volitve v koroški deželni zbor in koroški Slovenci, sta sodelovala koroška Slovenca Marjan Sturm in Daniel Wutti. Sturm je med drugim povedal, da se je ozračje na avstrijskem Koroškem spremenilo. "Dialoški proces je pri nas prispeval k temu, da je nemški nacionalizem danes v defenzivi. Obstaja zavedanje, da je treba slovenščino ohraniti in jo ščititi. Pred 20 leti to ne bi bilo mogoče."
Sturm je spomnil, da ne smemo pozabiti, da je težava koroških Slovencev, da so socializirani v Avstriji in se ne razlikujejo od večinskega naroda. Edina bistvena razlika je jezik.
Na razpravi na Inštitutu za narodnostna vprašanja sta sodelovala Marjan Sturm (drugi z desne) in Daniel Wutti (drugi z leve). Pogovor sta vodila raziskovalca na inštitutu Boris Jesih (levo) in Danijel Grafenauer (desno).
"Imaš skupino, ki je narodno zavedna, in tisto, ki išče, kje ima boljše priložnosti in koristi. Ta razkorak se skuša še vedno premostiti. Treba je biti bolj optimističen. Kdo pa se bo rad identificiral s skupino, ki se samo pritožuje?" se je še vprašal Sturm.
Diskriminacija koroških Slovencev
Profesor in raziskovalec na Pedagoški visoki šoli na Koroškem Wutti pa je med drugim povedal, da mladi danes še vedno doživljajo diskriminacijo.
"Danes živijo tri generacije. Prva so časovne priče nacionalsocializma, druga so ljudje, ki so bili mladi v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja in so doživljali močne pritiske. Tudi današnji mladi lahko pripovedujejo svojo zgodbo diskriminacije," je povedal Wutti.
To diskriminacijo po besedah Wuttija mladi občutijo na poti domov iz šole na vlaku, ko se še vedno sliši žaljivke, ki so del verbalne diskriminacije. Pojasnil je tudi, da je na avstrijskem Koroškem vedno več mladih, ki ne vedo, kaj je slovenska manjšina. "V javnosti imamo velik problem s tem, da dvojezičnost ni več tema in da se zavedanje pri mladih izgublja. Dvojezičnost je sestavni del koroškega prostora," je še povedal.
1