Torek, 9. 1. 2024, 9.51
11 mesecev, 2 tedna
Še en udarec za sodnike: selili jih bodo, ne da bi jih prej obvestili
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,86
V novi sodni stavbi je nekaj več kot 2.500 kvadratnih metrov pisarniškega prostora, kar je tisoč kvadratnih metrov pisarn premalo.
Ministrstvo za pravosodje je kupilo novo sodno stavbo in s tem nakupom odprlo številna vprašanja. Cena za objekt je bila namreč zdaj šestkrat višja kot pred štirimi leti, poleg tega je stavba premajhna in v zelo slabem stanju, sporna pa so tudi imena sodelujočih pri nakupu, piše portal necenzurirano.si.
28. decembra 2023 je ministrstvo za pravosodje podpisalo pogodbo o nakupu nove stavbe – dvonadstropnega objekta v zelo slabem stanju ob Litijski cesti v Ljubljani –, v katero nameravajo preseliti več sodišč.
Drag nakup
Stavbo je država za 7,7 milijona evrov kupila od primorskega podjetnika Sebastjana Vežnaverja. Ta jo je pred štirimi leti odkupil iz stečajne mase podjetja Nikom in zanjo plačal le 1,7 milijona evrov, torej šest milijonov evrov manj, kot mu je zanjo plačala država.
Na pravosodnem ministrstvu so ne glede na to dejstvo prepričani, da so sklenili ugoden posel, in dodali, da so ceno "določili s pomočjo cenilcev po popolnoma natančno predpisanem postopku in pravilih".
Vlada je v veljavni Načrt razvojnih programov 2023–2026 uvrstila projekt Nakup poslovnih prostorov v Ljubljani za potrebe pravosodnih organov. Z nakupom novih prostorov bo ministrstvo za pravosodje pridobilo lastne poslovne prostore za potrebe upravnega, delovnega in socialnega ter višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani v skupni velikosti 5.126,90 kvadratnega metra.
S prenovo prostorov bo ministrstvo zagotovilo ustrezne delovne pogoje, racionalnost rabe, dostopnost za vse uporabnike (tudi funkcionalno ovirane), energetsko učinkovitost ter racionalnost stroškov vzdrževanja in obratovanja poslovnih prostorov kot tudi koncentracijo centraliziranih organov. Vsi izračuni ekonomske upravičenosti projekta v skladu z uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ so izdelani v investicijski dokumentaciji.
Na ministrstvu za pravosodje sledimo cilju, da pravosodni organi poslujejo v nepremičninah, ki so v celoti v lasti Republike Slovenije in zagotavljajo nemoteno in neodvisno poslovanje pravosodnih organov. Tako bomo zmanjšali negospodarne stroške, povezane s plačevanjem najemnin.
Celotna vrednost projekta je 7.703.074,00 evra in se bo financiral iz sredstev državnega proračuna za leto 2023. Nepremičnino bomo lahko prilagodili prihodnjim uporabnikom. Prav tako pa bo na njej mogoča celovita energetska prenova v okviru javno-zasebnega partnerstva.
Ministrstvo za pravosodje je junija lani izvedlo informativno javno zbiranje ponudb za nakup bremen prostih neopremljenih poslovnih prostorov v Ljubljani za potrebe pravosodnih organov. Prispele so tri ponudbe: ponudnika Kompas shop, d. d., za nepremičnino v Ajdovščini v Ljubljani, ponudnika Monetic, d. o. o., za nepremičnino na Dalmatinovi 2a in ponudnika Rezidenca Rajski vrt, d. o. o., za nepremičnino na Litijski 51. Glede na izkazane potrebe pravosodnih organov in analizo prejetih ponudb se je izkazalo, da je najprimernejša lokacija na Litijski cesti. Ceno je z oddajo ponudbe določil ponudnik, njena primernost je izkazana s cenitvijo pooblaščenega cenilca.
Cene poslovnih nepremičnin v Ljubljani so v zadnjih petih letih izjemno narastle, pri čemer je ponudba primernih prostorov vse bolj omejena oziroma je v takšnih površinah skorajda ni. Po podatkih Colliers Slovenija je razpoložljivih poslovnih prostorov na območju Mestne občine (MO) Ljubljana le okrog tri odstotke (manjših skupnih površin).
Nepremičnina se je pred petimi leti prodajala na javni dražbi, kjer država ne more sodelovati. Prodala se je šele na četrti dražbi, kar seveda pomeni, da je bila cena temu primerno nižja.
Ministrstvo je pred nakupom skrbno pregledalo trg poslovnih nepremičnin v Ljubljani. Prodajne cene primerljivih poslovnih prostorov (kot izhaja iz cenilnega poročila) so bile mnogo višje (1.700 evrov–1.800 evrov).
Premajhna in propadajoča stavba
Sporna pa ni le cena, pač pa tudi dejstvo, da zgradba ne zadostuje pogojem, ki so jih pred nakupom določili na ministrstvu. Želeli so namreč najti prostore, ki bi imeli vsaj 3.500 kvadratnih metrov površin, namenjenih za pisarne več zaposlenih v pravosodju, vendar je v zgradbi, ki jo kupujejo, za pisarne trenutno na voljo le dobrih 2.500 kvadratnih metrov površin. To je skoraj tisoč kvadratnih metrov manj od zahtevanega.
Zgradba ob Litijski cesti pa je potrebna tudi celovite prenove, ki bo stala več milijonov evrov, pred leti pa jo je zajel tudi požar. Na ministrstvu pri tem poudarjajo, da "bi gradnja nove sodne palače poleg ogromnega finančnega vložka, več kot 200 milijonov evrov, pomenila tudi časovni zamik reševanja prostorske problematike za od sedem do osem let".
Neprimerna lokacija
Še bolj zanimivo je, da so sodniki, kot poroča Žurnal24, za selitev na drugo lokacijo izvedeli iz medijev. Upravno sodišče je ob tem komentiralo, da zgradba na Litijski prav gotovo ni ustrezna za sodišče.
"Novica o preselitvi na Litijsko cesto, ki smo jo izvedeli iz medijev in o kateri od ministrstva za pravosodje nismo dobili nobene uradne informacije, nas je presenetila. Očitno gre za zapuščeno zgradbo na razmeroma odročni lokaciji, ki bi potrebovala popolno in temeljito (verjetno dolgoletno) obnovo, da bi dosegla standarde, ki jih imamo zdaj na sedežu sodišča," so sporočili za medije. Dodali so, da so pričakovali, da si bodo stavbo pred odločitvijo lahko ogledali, kot so to lahko storili leta 2007, ko se je sodišče s Tržaške ceste preselilo na Fajfarjevo.
Višine plačanega zneska na ustavnem sodišču niso komentirali.
Kdo je vodil postopek nakupa?
Država je iskanje nove stavbe, v katero bi preselila upravno, delovno in socialno ter višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani, izpeljala v več krogih, še navaja portal necenzurirano.si.
Najprej je namreč novo stavbo oziroma prostore za sodnike iskalo ministrstvo za javno upravo, ki ga je takrat še vodila Sanja Ajanović Hovnik. Lani so tako objavili informativno zbiranje ponudb za nakup okoli pet tisoč kvadratnih metrov poslovnih prostorov za natanko 253 delovnih mest. Odzvalo naj bi se več ponudnikov, a postopek žal ni bil uspešen, saj so bile ponudbe, kot poroča necenzurirano.si, previsoke ali pa ponudniki niso izpolnjevali pogojev.
Pri izpeljavi posla nakupa sodne stavbe naj bi po poročanju portala necenzurirano.si sodeloval tudi Simon Starček.
Naslednji poziv so objavili na ministrstvu za pravosodje in za kontaktno osebo navedli vodjo službe za nepremičnine Simona Starčka, nekdanjega podpredsednika odbora SDS za izobraževanje, ki je bil v času prejšnje Janševe vlade namestnik direktorja finančne uprave. Takrat so prejeli tri ponudbe in sprejeli Vežnaverjevo, ki je bila tudi najugodnejša.
Tako so na pravosodnem ministrstvu postopek pripeljali do konca, pogodbo pa so zaradi proračunskih omejitev v letu 2024 na vsak način hoteli podpisati še lani. Podpis so izvedli 28. decembra. V imenu prodajalca je v pogovorih z ministrstvom sodelovala odvetnica Nina Zidar Klemenčič, ki je Vežnaverja zastopala že leta 2022. 7,7 milijona evrov kupnine so na račun Vežnaverjevega podjetja nakazali na zadnji delovni dan lanskega leta.
Navajajo različno kvadraturo
Zgodba pa se tukaj še ni končala. Pojavile so se namreč različne cenitve, ki se med seboj močno razlikujejo, pa tudi dejstvo, da ima kupljena stavba naenkrat precej večjo kvadraturo, kot je navedena v uradnih evidencah.
Vežnaver je nepremičnino, kot poroča necenzurirano.si, kupil leta 2019 v stečaju podjetja Nikom. Za stavbo, ki ima 5.100 kvadratnih metrov površine, je Vežnaver plačal le 1,7 milijona evrov, kar znaša 333 evrov na kvadratni meter. Prodana je bila šele na četrti javni dražbi, na njej pa je bil Vežnaver edini ponudnik. Nakup mu je uspel tudi zaradi cenitve, ki je pokazala, da tržna vrednost nepremičnine znaša 2,9 milijona evrov. Toda za to obstaja pomemben razlog. Sodno zaprisežena cenilka gradbene stroke in nepremičnin Breda Zorko je pri ocenjevanju uporabila nižje vrednosti od dejanskih.
Navedla je, da je v stavbi "4.603 kvadratnih metrov neto tlorisne površine z vštetim atrijem in 2.761 kvadratnih metrov uporabne površine". Enake številke je mogoče najti tudi v evidencah geodetske uprave (Gurs), izmera, ki jo je leta 2020 naročil Vežnaver, pa je pokazala, da ima nepremičnina 5.127 kvadratnih metrov površin, kar je okoli 500 kvadratnih metrov več. Prav tako je več tudi uporabne površine.
Na Vežnaverjevo izmero se zdaj sklicujejo tudi na ministrstvu za pravosodje, saj je ta zanje pomembna tudi pri dokazovanju, da je nakup utemeljen. Vendar, kot navaja portal necenzurirano.si, cenitev, ki so jim jo z ministrstva posredovali kot dokaz, da je stavba res vredna 7,8 milijona evrov, natanko sto tisoč evrov več od dogovorjene cene, kaže, da ima stavba 4.600 kvadratnih metrov površin in ne 5.162 kvadratnih metrov, kot je v sporočilu za javnost in vladnem gradivu zapisalo ministrstvo. To pomeni, kot ugotavljajo na necenzurirano.si, da sta obe cenitvi, med katerima je skoraj pet milijonov evrov razlike, bili opravljeni ob upoštevanju iste površine.
Iz izmere prostorov je razvidno, da je trenutno v stavbi nekaj več kot 2.500 kvadratnih metrov pisarniškega prostora, kar je tisoč kvadratnih metrov pisarn premalo.
