Dvanajst milijonov evrov, kolikor namerava vlada z rebalansom proračuna vzeti Direkciji RS za državne ceste, stanja na cestah ne bo bistveno poslabšalo, pravi direktor direkcije Gregor Ficko.
Ta trenutek se Slovenci vozimo po tri tisoč kilometrih zelo slabega cestnega omrežja, vsota, ki jo namerava vlada v okviru varčevalnih ukrepov odščipniti ministrstvu za infrastrukturo in prostor, pa stanja ne bo bistveno poslabšala, na vprašanje, koliko bodo izpad denarja čutili vozniki, odgovarja direktor Direkcije RS za ceste Gregor Ficko.
Kot je znano, vlada z rebalansom proračuna načrtuje dobrih 100 milijonov vzeti ministrstvu za infrastrukturo in prostor, od tega naj bi se 12 milijonov manj nateklo na račun Direkcije RS za državne ceste, ki deluje v okviru ministrstva.
Če država ne bo uredila sistemskega financiranja, bo stanje na cestah še slabše
"Z 12 milijoni manj bomo preživeli in načrtovane projekte izpeljali do konca," napoved omejevanja sredstev komentira Ficko. "Zavedamo se, da moramo, če pas zategujejo vsa ministrstva, to storiti tudi mi," pravi Ficko, a ob tem opozarja, da Slovenija nima urejenega sistemskega financiranja, upravljanja, vzdrževanja in razvoja državnega cestnega omrežja, kar bo ne glede na ekonomsko krizo treba urediti, saj se bo sicer stanje še poslabšalo, potrebni vložki v ceste pa bodo zaradi nastale škode še večji.
Državnih cest je skupno 6.000 kilometrov, od tega jih je v slabem ali zelo slabem stanju približno polovica, pri čemer se poškodbe kažejo predvsem na vozliščih konstrukcij, kar pomeni, da je vozna plast neravna in z mrežastimi razpokami, pojasnjuje Ficko. "Če bi hoteli v petnajstih letih, kar ni zelo ambiciozno, to stanje popraviti, bi letno potrebovali približno 250 milijonov evrov za razvoj in 80 milijonov evrov za redno vzdrževanje. Teh sredstev imamo zdaj točno polovico," je jasen Ficko.
Zakon o bencinskem tolarju le mrtva črka na papirju
Kako torej do svežega denarja? Potem ko je bila taksa za nadomestilo uporabe državnih cest leta 2010 prerazporejena za železniško infrastrukturo, je Direktiva RS za ceste izgubila edini zakonski vir financiranja, opozarja Ficko. "Predlagali smo, da bi del sredstev od prodanih naftnih derivatov namenili neposredno za razvoj in vzdrževanje državnega cestnega omrežja, a za zdaj tega ni. Zakon o namenskem bencinskem tolarju iz leta 2004 sicer velja, a je pravzaprav mrtva črka na papirju," pravi Ficko.
So kje rezerve? "Predvsem bi želeli, da bi bil denar, ki gre za ceste, res namenjen za ceste. Te so vendarle vitalno omrežje države, od cest je marsikaj odvisno, delovanje gospodarstva, turizma, migracij prebivalstva, socialne zadeve. Ceste so tudi državna lastnina, zato je država z njimi dolžna ravnati kot skrben gospodar. Če denarja za to nimamo, bomo tudi zakonske zahteve težko uresničevali."
Zaradi 12 milijonov kvečjemu zamik projektov za mesec dni
Ficko se strinja, da glede na potrebna sredstva izgubljenih 12 milijonov v resnici ni veliko: "Zdajšnje projekte tako in tako izvajamo na spodnji ravni. Moderniziramo in obnavljamo od 100 do 130 kilometrov cest na leto, morali bi jih med 250 in 300 kilometrov. Zato 12 milijonov ne bo pomenilo večje težave glede na projekte, ki jih imamo nastavljene iz preteklih proračunov."
Ta trenutek ima direkcija po državi okoli 40 gradbišč, 15 od teh je v okviru evropskih projektov, zato bo predvideni manko denarja na računu direkcije pomenil kvečjemu to, da se bo kateri od projektov zamaknil za mesec dni, je še povedal Ficko.
4
