Šarec: V javnosti je politik vedno baraba ali vsaj "bumbar"

"Izkušnje imam z obema institucijama, v eni sem celo nekaj časa deloval, z drugo pa imam izkušnje od leta 2010, ko sem prvič prijavljal premoženjsko stanje. Od takrat je zamenjalo kar nekaj direktorjev in če sem iskren, menim, da je bil dejansko edini nepolitičen gospod Štefanec, karkoli si kdo misli o njem," je zapisal Šarec.

V nadaljevanju je opozoril tudi na dolgotrajnost postopkov: "Drugi minus je zagotovo dolgotrajnost postopkov in mrcvarjenje določene materije po kapljicah v javnosti. Kredibilnost postopka se meri tudi v hitrosti odločanja, saj tudi doma pri hiši nimamo radi obrtnika, ki zavlačuje z delom do onemoglosti. Radi imamo obrtnike, ki pridejo ob dogovorjenem času, opravijo pošteno in korektno, pospravijo in odidejo."

Novice Premierjev kabinet ostro nad KPK

Šarec: Ne moreš biti hkrati stroka in politik

Kot 'tretji minus' je omenil dojemanje nekaterih pojmov: "V primeru Bobnar sem že večkrat povedal, da je gospa Bobnar zamenjala uniformo za civilno obleko in s prisego v DZ postala političarka in ne več policistka. Enako gospod Šumi, ki je postal direktor KPK. Osebno se mi zdi direkten prehod iz uniforme v politiko sicer za demokracijo nekoliko nenavaden. Ne moreš biti stroka, ko ti ustreza tako in politik, ko ti ustreza drugače."

Zapis je Šarec sklenil z besedami, da sam "seveda ni proti neodvisni instituciji, ki se ukvarja s pregonom korupcije". "Nasprotno," je dodal, "ne podpiram pa, da nekdanja policistka vloži prijavo na podlagi pogovora dveh politikov in potem institucija, ki ji načeluje drug nekdanji policist, raziskuje SMS-e o domnevnih kadrovskih menjavah." Po njegovem mnenju bi bilo treba "v bodoče temeljito razmisliti o vlogah posameznih institucij v naši državi", saj, kot je zapisal, je "vlada zvišala plače, torej se lahko prijavi na delovno mesto še kdo, ki mu je doslej to predstavljalo problem."

Novice Zdolšek: KPK je po treh letih Golobu pustila le očitek o dveh SMS-sporočilih

Penko o KPK: Dva človeka odločata o integriteti, posledice pa so lahko neslutene

Foto: Katja Kodba/STA V četrtkovi oddaji Tarča je med gosti nastopil tudi odvetnik Boštjan Penko, nekdanji sodnik, tožilec in predsednik vladnega urada ter eden od soavtorjev zakona o preprečevanju korupcije. Komentiral je tudi izjavo premierja Roberta Goloba, ki je ob nastopu mandata dejal, da bi odstopil, če bi KPK ugotovila kršitev integritete. "Jaz mislim, da se premier Golob sploh ni zavedal, kaj je rekel, ko je povedal, da bo v takem primeru odstopil. Kaj pomeni kršitev integritete dejansko? To pomeni lahko tudi dva neprimerna SMS-a in odločitev dveh ljudi v senatu komisije. Veste, to so neslutene posledice za celo državo. In to vprašanje bo treba sistemsko rešiti slej ko prej."

Penko: Stigma KPK je lahko zelo močna in ima politične posledice

Penko je, kot eden od avtorjev zakona o preprečevanju korupcije, spregovoril tudi o omejenih pristojnostih komisije in posledicah njenega delovanja. Po njegovih besedah je komisija sporna predvsem pri svojih pristojnostih, povezanih z ugotavljanjem kršitev integritete. "To je zelo širok pojem, ki se nanaša na poštenost, na etiko, na stvari, ki nimajo zveze s pravom – ali vsaj ne s pravom v ožjem smislu. In pa pri ugotavljanju korupcije, kjer prihaja do mnenj, sicer psevdonimiziranih, a se vseeno ve, na koga se nanašajo. Ta mnenja lahko stigmatizirajo človeka še predno je obsojen na sodišču ali pa preden je to ugotovljeno drugače. In ta stigma je lahko zelo močna in ima lahko resne politične posledice," je še opozoril Penko.

Novice Zdolšek napovedal prijavo novinarke Tarče: "Nisem politik ali javni funkcionar"