Petek, 14. 12. 2018, 17.04
5 let, 4 mesece
Šarec kritičen do Pahorja #Katalonija
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,19
20
Premier Marjan Šarec je danes v Bruslju obžaloval neenotnost slovenske zunanje politike glede katalonskega vprašanja in kritiziral predsednika republike Boruta Pahorja zaradi nedavnega neformalnega sprejema katalonskega predsednika Quima Torre. Poudaril je še, da vprašanj samostojnosti Slovenije in Katalonije ni mogoče primerjati.
"Obžalujem, da naša zunanja politika spet ni bila enotna kljub dogovoru, da bo naše ravnanje enotno," je dejal Marjan Šarec, ki je o katalonskem vprašanju ob robu vrha EU v Bruslju govoril s španskim kolegom Pedrom Sanchezom.
Glede na kilometrino Pahorja je pričakoval drugačno reakcijo
"Čudijo me ravnanja nekaterih, ki imajo veliko daljšo kilometrino v zunanji politiki, kot jo imam sam. Vsaj tako sem pred časom poslušal," je poudaril premier. "Glede na dolgo kilometrino gospoda Pahorja sem pričakoval drugačno reakcijo," je dodal.
"Treba je poznati tudi protokol, kdo sprejema koga, in upoštevati tudi ravni obiskov," je še opozoril Šarec. Na vprašanje, kako tolmači Pahorjevo odločitev, pa je odgovoril le, da je to treba vprašati predsednika.
V Španiji je kar precejšen vihar glede tega, tudi mediji so polni te tematike, vendar sva imela s premierjem Sanchezom konstruktiven pogovor. Prihaja v Slovenijo, naši odnosi so zelo dobri, je poudaril Šarec.
Šarec: Katalonsko vprašanje je notranja zadeva Španije
Premier je tudi ponovno pojasnil stališče slovenske vlade do katalonskega vprašanja: Španija je suverena in demokratična država, katalonsko vprašanje je notranja zadeva Španije, vprašanj osamosvojitve Slovenije in Katalonije ni mogoče enačiti.
Premier pojasnil, kje so razlike
V Sloveniji je osamosvojitev omogočila Kardeljeva ustava iz leta 1974, leta 1989 so bili sprejeti amandmaji k slovenski ustavi, leta 1990 pa je bil izveden plebiscit, kjer je bila udeležba 90-odstotna, je izpostavil Šarec.
Takrat se je 88,4 odstotka državljank in državljanov odločilo za samostojnost, to je bil zelo legitimen referendum, poleg tega v tistem trenutku Jugoslavija ni bila demokratična država, bila je že skoraj ječa narodov in takrat smo se odločili za razhod, je nadaljeval.
Položaj v Španiji pa je po Šarčevih besedah povsem drugačen - španska ustava osamosvojitve ne omogoča, to je notranja zadeva Španije. Če se bodo kdaj v prihodnosti dogovorili drugače, je to druga situacija, a zdaj je, kot je, je dodal.
Šarec je v Bruslju odgovarjal tudi na vprašanja španskih oziroma katalonskih novinarjev, pri čemer je izrecno izpostavil, da ni mogoče primerjati razmer v Sloveniji leta 1990 in razmer v Kataloniji danes ter da je Slovenija vedno delovala mirno in zakonito.
Izpostavil je tudi, da Slovenija ni zadovoljna, da se njen primer zlorablja v prizadevanjih polovice prebivalcev Katalonije za neodvisnost. "Smo legalisti in spoštujemo notranje zadeve Španije," je odgovoril na vprašanja katalonskih novinarjev.
Sanchez o obisku Torre v Sloveniji danes v Bruslju ni govoril. Španski diplomatski viri pa pravijo, da sta Sanchez in Šarec v četrtek govorila o tem, da je bil pogovor pozitiven in da je slovenski premier izrazil popolno podporo španski vladi.
Enega od katalonskih voditeljev, ki gladovno stavka, naj bi prepeljali v bolnišnico
Nekdanjega člana katalonske vlade Jordija Turulla, ki od začetka decembra gladovno stavka, so danes iz zapora prepeljali v bolnišnico, navajajo španski mediji osebnega zdravnika politika. Zdravstveno stanje Katalonca ni znano.
Turull je skupaj s priprtim zagovornikom katalonske neodvisnosti Jordijem Sanchezom 1. decembra pričel gladovno stavko. Dva dneva kasneje sta se jima v podporo pridružila še Josep Rull in Joaquim Forn. Vsi v priporu čakajo na sojenje zaradi njihovih vlog v poskusu razglasitve neodvisnosti Katalonije.
20