Rumeni tisk Nataša Pirc Musar

Fajonova, ki je padla kot predsednica SD ob aferi Litijska, je ponovila manever nesojene evropske komisarke Alenke Bratušek, ki jo je "nominirala" vlada, ki jo je v odhajanju še vodila. Odzivi ob zlorabi Bratuškove, ki si je po porazu na volitvah poskusila enako zagotoviti dobro službo, so bili drugačni. Borut Pahor, sicer prej šef SD, ki je v politiko pripeljal Fajonovo, ob Bratuškovi ni sramotil funkcije predsednika republike s podtikanji neresnic. Bil je pa kritičen do postopka, kako si je Bratuškova v odhajanju sama sebi uredila kandidaturo. Kot si je zdaj Fajonova. Sicer se pa v dnevno politiko Pahor ni vpletal. Kot se Pirc Musarjeva. Razlog, da se je zdajšnja predsednica odzvala povsem drugače, je morda, ker je Fajonova Pirc Musarjevi kot zunanja ministrica pomagala z zlorabo diplomatske mreže pri zbiranju podpisov za predsedniško kandidaturo. In je celo kaznovala veleposlanika Toneta Kajzerja, ko se je razvedelo, ker naj bi izdal "diplomatsko skrivnost" o tej pomoči pred volitvami, ki je drugi kandidati niso imeli. Še izvedeti ne bi smeli. Državno skrivaštvo je pod vprašaj postavilo poštenost izvedbe volitev. 

Roka roko umije. Roka predsednice roko zunanje ministrice. Zdaj že nekdanje.

Glavni kritik komisarskega manevra Bratuškove, ko si je v vladi v odhajanju leta 2014 zagotovila nominacijo, je bil Gregor Virant, ki je kot koalicijski partner potezo javno označil za politično nespodobno, nehigienično in nesprejemljivo. Tveganje protestov partnerjev sta tokrat Golob in Fajonova zmanjšala, ker sta kandidaturo celo vladi v odhajanju prikrila. Če ne veš, ne moreš protestirati. Verjetno tudi če bi izvedeli, nihče ne bi podobno protestiral. V zadnji vladi ni bilo Virantov. Bi pa lahko scurljajo v medije. 

Ko je šlo za Bratuškovo, ni molčal niti Miro Cerar, ki je ravno zmagal na volitvah. Ocenil je, da je takšna kandidatura predsednice vlade v odhajanju neustrezna. Bratuškovo je pozval k razmisleku, vendar je poziv ignorirala in šla v poraz v Bruselj. Viranta in Cerarja mediji niso kritizirali, da s tem rušita enotnost države, in zahtevali celo pojasnilo stališč, ki jih nista izrekla. Kot so zdaj od Janeza Janše zahtevali, naj pojasni stališča, ki mu jih je podtikal Robert Golob, da bi iz Fajonove kot svoje glavne koalicijske partnerice prejšnja leta naredil žrtev, ker ji je spodletelo ponovno "opravljanje poslov". Cilj je enak kot pri Pirc Musarjevi z očitki o umiku vladne nominacije, ki je ni bilo. Da si izmisli, je za predsednico, ki je po vrhu še pravnica, nerodno. Tako je to storila:

Odziv Pirc Musarjeve vsebuje dodatno nenavadnost, ko govori o tem, da so pri imenovanju na pomembne diplomatske funkcije pomembni izkušnje in znanje, ne pa strankarska pripadnost. In to v primeru, v katerem je šlo za politično in ne strokovno kandidaturo. Fajonova ni poklicna diplomatka, nobenih posebnih izkušenj in znanj nima o Sahelu, kot jih ima denimo Birgitte Nygaard Markussen. Na vrh zunanjega ministrstva je bila Fajonova imenovana kot politik, kot šefica stranke, zaradi politične pripadnosti in ne, ker bi bila sposobna profesionalna diplomatka. To nikoli ni bila. Bila je novinarka in bila je političarka.

Mediji, v katerih si je prejšnja vlada s čistkami zagotovila velik vpliv, so nadvse sramežljivo poročali, da je Fajonova dobila 5.412 evrov političnega nadomestila, ker se še ni vrnila v službo na RTV Slovenija ali si našla drugega dela. Se je pa takoj vrnila nekdanja urednica Mojca Pašek Šetinc, ki je na volitvah tudi neuspešno nastopala za SD. Fajonova se je s tem pridružila vzgledu Marka Bandellija, bogatega podjetnika in ponosnega lastnika več športnih porschejev, ki se pred štirimi leti tudi ni takoj vrnil v svoje podjetje. Pri Bandelliju je bilo to poslovno razumljivo, z vrnitvijo bi moral ob plači državi plačevati še visoke davke in prispevke, zato se mu je splačalo vleči. Takrat je bil nekoliko jezen na Siol.net, ker smo javnost opozorili, kaj počne. Zdi se, da ga je na koncu morda prepričala žena, da se ni modro dajati v zobe s kritiziranjem medijev, ki le točno obveščajo javnost.

Novice Oglasila se nam je Bandellijeva žena: to so njene besede

Fajonova ene državne službe ni takoj zamenjala z drugo v mediju, ki se razglaša za javnega, je pa tam njena koalicija izvedla depolitizacijo in poskrbela za desetine dodatnih milijonov iz državnega proračuna. Na koncu so ta dodatni denar celo s spremembo zakona uzakonili, a so nastali veliki zapleti, ker vrh RTVS, ki si ga je nastavila prejšnja politična elita, teh plačil ni bil pripravljen pogodbeno urediti ob koncu mandata že s prejšnjo vlado. Še jih niso. In zdaj tega dodatnega državnega denarja še ni. Pa še referendum se zdaj obeta o prispevku, ki jim letno zagotavlja sto milijonov. Kar je veliko denarja.

Je pa ustavno sodišče, ki je presenetilo, ko je predčasne odstavitve celotnega vrha, tudi urednikov, za nekaj časa Golobu najprej ustavilo, ta teden večinsko odločilo, da politično čiščenje v daleč največjem mediju, ki ga vsi plačujemo, ni v neskladju z ustavo, ker je prejšnja vlada dobro javno pojasnila, zakaj je nujno počistiti nazorsko desne. Da bo večina tako odločila, je bilo pričakovati že vse od takrat, ko so si takoj po obisku Vere Jourove premislili in politične predčasne odstavitve dovolili. Ko se zgodi, več ni mogoče popraviti posledic. Pa še večino je imenovala politika na enak način kot vrh depolitiziranih. 

Ob čistkah in pritiskih je razlog, da mediji o nadomestilu Fajonovi morda niso veliko pisali, še, ker je podoba, kako se novinarji, ki pišejo o politiki, selijo v politične stranke in nazaj v medije, zanje nerodna. Še dodatno pa, če vemo, da sta Fajonova in SD s službami v vladi poskrbela za vrsto novinarjev, na zaupanje so politično zaposlili denimo Blaža Zgago, Zorana Potiča, že prej Dejana Karbo. Šlo je za novinarje, ki so pred tem sloveli kot ostri kritiki Janše in SDS. Pa sem naštel le nekaj primerov, ki kažejo veliko zlizanosti politike in medijev. Ni le Golob angažiral Vesne Vuković, Necenzuriranih, da o Marcelu Večnasje Štefančiču iz Mladine ne govorim.

Politični aktivizem Pirc Musarjeve, ki je spregledala nenavadnosti politične kandidature Fajonove, ko je le še opravljala posle in ko kritizira novo vlado, da je storila, česar sploh ni mogla, dodatno razkrije, ker kritični niso le najbolj ugledni slovenski diplomati in pravniki, na primer Ernest Petrič. Celo strokovnjak, ki je bil še nedavno pomemben politik SD, je ob ravnanju Fajonove dvignil obrvi. Milan Brglez, nekdanji šef DZ in državni sekretar na ministrstvu za pravosodje, se je podobno kot Petrič začudil, kako je lahko nominacijo Fajonove podpisala kar generalna sekretarka zunanjega ministrstva Barbara Žvokelj, sicer podrejena Fajonovi. Za N1 je povedal: "To je z vidika slovenskega dela samega postopka in pristojnosti v slovenskem pravnem redu popolnoma nelogično. Generalna sekretarka bi lahko tako pismo podpisala za kateregakoli kandidata ali kandidatko z ministrstva, ne pa za nekdanjo ministrico in nekdanji državni sekretarki."

Visoka raven prej šefa SD Boruta Pahorja, ko je bil predsednik, je nekdanja novinarka RTV Slovenija Pirc Musarjeva spravila na raven Zgage, Karbe, Mojce Pašek Šetinc in Vesne Vuković.

Namesto kot predsednica države dela kot strankarski rumeni tisk.