Sreda, 4. 7. 2018, 19.51
6 let, 5 mesecev
"Samo čakamo lahko, da bo zagorel kakšen upokojenski dom iz leta 1980" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,38
3
V središču Ljubljane je v torek dopoldne zagorel Grand Hotel Union Business. Zaradi višine ostrešja ga gasilci niso mogli gasiti z lestvijo, temveč od znotraj in s pomočjo vrvne tehnike, a njihova oprema je zelo dobra, problematična je požarna varnost starejših stavb.
V mansardi hotela so zagoreli izolacija, les in sama streha, teren je bil težko dostopen, je povedal vodja intervencije Jure Dolinar. Požar so gasili sedem ur, škode je po prvih ocenah za okoli 400 tisoč evrov. Gasilo je 75 gasilcev s 14 gasilskimi vozili, na pomoč so poklicali tudi gasilce drugih enot in prostovoljne gasilce.
300 metrov visoka stavba ne zahteva 300 metrov visoke lestve
Stavbe, ki so višje od 22 metrov, morajo biti zgrajene iz negorljivih materialov. To višino naj bi gasilci namreč dosegli z zunanjim dostopom.
"Če nekdo naredi stavbo, ki je visoka 300 metrov, to ne pomeni, da morajo imeti gasilci napravo, ki je tako visoka," je pojasnil Jože Ložnar Kranjc, namestnik poveljnika Gasilske brigade Ljubljana.
"Višina, ki jo lahko mi z našo najvišjo lestvijo dosežemo ob optimalnih pogojih, torej tako, da sta omogočena dostop in ustrezna postavitvena površina, je 30 metrov," je povedal Ložnar Kranjc. Kot pravi, je treba pri vseh objektih, ki so višji od določenih 22 metrov, požarno varnost zagotavljati z gradbenimi rešitvami.
Z vrvno tehniko so se gasilci zavarovali zaradi spolzke strehe
Ker ob gradnji večine stavb v Ljubljani predpisi glede požarne varnosti še niso veljali, se lahko pojavijo težave. Prav zaradi takšnih in drugačnih izzivov so gasilci temu primerno opremljeni.
"Vrvna tehnika, ki je bila uporabljena tudi v konkretnem primeru, je bila uporabljena zato, da so se gasilci zaradi spolzke strehe in višine dodatno zavarovali in z opremo, ki so jo imeli na sebi, varno in uspešno delali," je povedal Ložnar Kranjc. Dodal je, da so za delo na takšni višini potrebni pravilna usposobljenost, ustrezna oprema in ustrezen trening.
Kot je povedal Ložnar Kranjc, je Gasilska brigada Ljubljana ena izmed najbolje in najsodobneje opremljenih enot, tudi kadar se primerjajo s kolegi iz tujine. Kot je povedal, včasih že preizkušajo opremo, ki je drugi še niso.
Zgolj dovolj visoka lestev pri gašenju hotela ne bi pomagala
Pri gašenju včerajšnjega požara so imeli gasilci omogočen tako dostop kot postavitveno površino za dvig svoje najvišje lestve, a so bili z njo prenizki. Segli so le do zadnjega nadstropja oz. malo pod napušč.
A tudi če bi z lestvijo prišli dovolj visoko, od tam ne bi mogli ustrezno in učinkovito gasiti, saj je gorelo pod bakreno streho.
"Pod bakrom je bil izolirni sloj, deske in betonska plošča, vmes pa pluta za izolacijo. Pluta sama ne gori tako hitro, a vse skupaj k temu doprinese. Temperatura, ki pri požaru nastane, se nima kam širiti, ker je vse na zelo majhnem prostoru. Če bi bil požar na odprtem, gašenje ne bi bilo tako težko, a streha hotel varuje pred dežjem, torej tudi pred našo vodo, zato je bilo treba streho odpreti," je povedal Ložnar Kranjc.
Požarna varnost starejših stavb večinoma neustrezna
Slovenska zakonodaja je v tem trenutku narejena tako, da je treba vzdrževati požarno varnost na ravni, kot je bila v času, ko je bil objekt zgrajen, je povedal Aleš Drnovšek iz Slovenskega združenja za požarno varnost.
"Če so grad naredili leta 1511, to pomeni, da moraš vzdrževati požarno varnost iz leta 1511. In čeprav je to zelo nevaren objekt, se inšpekcija izgovarja, da stanja ne more izboljšati, da jo zakonodaja omejuje in da ne more predpisati dodatnih ukrepov," pove Drnovšek.
Objekti, narejeni v 60., 70. in tudi 80. letih, so na zelo nizki ravni požarne varnosti in zelo daleč od tega, da bi ustrezali trenutnim normativom.
Preventivni ukrepi gradbenih ne morejo nadomestiti
"S preventivnimi ukrepi pri starejših stavbah se ne more nadomestiti gradbenih ukrepov. Osnovna požarna varnost je dosežena z gradbenimi ukrepi, to je pasivna osnovna zaščita. To so požarni sektorji, meje, vrata, preprečevanje prenosa požara po hodnikih, stopniščih, prek fasade itd. To je osnovna zaščita, ki načeloma vedno deluje in je najbolj zanesljiva. Nadgradnja temu so lahko sistemi aktivne požarne zaščite, kot je avtomatsko javljanje, ki ga ima večina manjših objektov, sistem škropljenja, ki ga ima večina trgovskih centrov," razlaga Drnovšek in dodaja, da je delovanje aktivne požarne zaščite zelo odvisno tudi od tega, ali je pravilno narejena in pravilno vzdrževana.
"Veliko slovenskih stavb ima eno notranje stopnišče, vsa vrata stanovanj so lesena in se odprejo direktno na stopnišče. Če bi se karkoli zgodilo, bi bilo celotno eno in edino stopnišče zadimljeno in po njem nihče ne bi prišel iz stavbe. Če bi ljudje zares vedeli, v kakšnih stolpnicah živijo, ne bi živeli v njih," stanje slovenskih stavb še komentira Drnovšek.
"Samo čakamo lahko, da bo neki upokojenski dom iz leta 1980 zagorel in bo v njem kakšnih 50 žrtev, ker so v njem ležeči ljudje. Ti se ne morejo sami gibati, hodniki so odprti, niso požarno varni, prav tako stopnišča, hkrati pa ponoči za celoten dom z dvesto ležečimi osebami skrbita morda samo dve osebi. A država se v tem trenutku izgovarja, da ne more ukrepati, kar je zelo narobe," meni Drnovšek in opozarja, da ne bi smeli čakati na žrtve, da se bo na tem področju kaj spremenilo, kot je bilo v Angliji.
Nove stolpnice že imajo ustrezno požarno zaščito
Hotel Intercontinental, ki je visok 80 metrov, Kristalna palača in še nekaj drugih stavb, ki so bile narejene v novejšem času, ima poleg hidrantnega omrežja vgrajeno tudi notranjo suho hidrantno omrežje.
"To pomeni, da lahko gasilci, ko pridejo na kraj požara, uporabijo dvižni vod. Priklopijo se na suho cev, pošljejo vodo navzgor in jo odprejo v nadstropju, kjer jo potrebujejo. Uporabi se lahko tudi notranje hidrantno omrežje, torej omarice s cevmi na hodnikih. Pri teh stavbah je bil prav tako že upoštevan sistem horizontalne in vertikalne evakuacije. Pri prvi se ljudje lahko umaknejo v prostor v istem nadstropju, pri vertikalni evakuaciji pa nadstropje nižje oziroma na izhod. Poleg tega imajo tudi javljalce požara in druge sisteme," je povedal Ložnar Kranjc.
Nekatere od teh stavb, na primer stavba WTC, imajo tudi gasilsko dvigalo. Dvigala se v primeru požara ne sme uporabljati, saj lahko ostanete v njem, in običajno se spustijo v najnižje nadstropje. Sicer se gasilsko dvigalo lahko uporablja tudi za normalno vožnjo, a v primeru požara ga uporabljajo gasilci za opremo.
Če je stavba zgrajena po predpisih, bi se moral v evakuacijskem stopnišču delno ustvariti nadtlak. To pomeni, da se v to pot ne more širiti dim. Če greste na to stopnišče, bo zapihalo, ko odprete vrata, je razložil Ložnar Kranjc.
Britanske oblasti so sporočile, da ima po vsej državi približno 600 stanovanjskih stolpnic podobne fasadne obloge kot pogorela stolpnica.
V požaru, v katerem je 14. junija lani popolnoma zgorela 24-nadstropna stolpnica Grenfell Tower iz leta 1967, je umrlo 72 ljudi, več kot 70 ljudi je bilo poškodovanih, pred požarom pa je uspelo ubežati 223 osebam. Gorelo je okoli 60 ur, z ognjem se je bojevalo več kot 250 gasilcev. Požar je sprožil nedelujoč hladilnik v četrtem nadstropju, tako hitro pa se je razširil zaradi izolacije stavbe.Negorljiva izolacija iz steklene volne je dražja, zato marsikje tudi pri nas uporabljajo zelo hitro gorljiv polistiren (stiropor) ali poliuretan. Tudi v Londonu je tak požar nastal prav zaradi izolacijskega materiala v prezračevalni fasadi. V stavbi je bilo prav tako le eno stopnišče, po katerem so prišli gasilci navzgor, stanovalci pa so istočasno po njem bežali.
Zaradi požara so se londonske oblasti lotile preverjanja požarne varnosti stavb. Že deset dni kasneje so iz več kot 700 stanovanj štirih stolpnic evakuirali prebivalce zaradi nujnih del. Odstranitev zunanje obloge so napovedali za pet stolpnic.
3