Sobota, 7. 9. 2024, 7.07
3 mesece, 3 tedne
Vileniški kristal prejel avstrijsko-slovenski pesnik Dominik Srienc
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,04
Lenka Kuhar Daňhelová in Dominik Srienc po podelitvi nagrade kristal Vilenice.
Avstrijsko-slovenski pesnik Dominik Srienc je prejel letošnji vileniški kristal. Nagrado na mednarodnem literarnem festivalu Vilenica podeljujejo avtorjem, ki se predstavijo v festivalskem zborniku in na literarnih branjih. Žirija je za njegovo ustvarjanje presodila, da pogosto sega prek jezikovnih in literarnih meja. Nagrado vilenica pa je prejel bosansko-hrvaški pisatelj Miljenko Jergović.
Vileniški kristal so pesniku podelili na dopoldanski literarni matineji na gradu Štanjel, kjer so se na literarnem branju s svojimi deli predstavili še Ryan Falzon z Malte, ki je svojo zgodbo posvetil prav festivalu, češka ustvarjalca Petr Hruška in Dora Kapralova, ki zastopata češko književnost, ki je v ospredju zanimanja letošnje Vilenice, ter Jernej Županič.
Žirija v sestavi Lenka Kuhar Danhelova (predsednica), Monika Herceg in Dušan Šarotar je o prejemniku kristala ocenila, da njegove pesmi tesno korespondirajo tudi s temo festivala Krasni novi svet in mestom književnosti v času digitalne preobrazbe sveta.
Po mnenju žirije vsako uspešno literarno delo nagovori bralce na vsaj dva načina: s pesniško oziroma jezikovno dovršenostjo in izpovedno avtentičnostjo. "Srienc s svojim pesništvom suvereno prestopa meje jezika, prostora in časa," je zapisala v utemeljitvi.
Dominic Srienc objavlja v avstrijskih in slovenskih literarnih revijah in antologijah.
Je član Društva slovenskih pisateljev v Avstriji
Dominik Srienc se je rodil leta 1984 pri Bilčovsu na avstrijskem Koroškem. Je dvo- in večjezični pesnik, prevajalec, literarni raziskovalec ter soustanovitelj več literarnih in kulturnih projektov. Študiral je germanistiko in slavistiko na Univerzi na Dunaju, v Santiagu de Compostela in Olomucu.
Njegovo ustvarjanje pogosto sega prek jezikovnih in literarnih meja, npr. v glasbi, dramatiki. Za dvojezično pesniško zbirko Tu je konec / Hier ist Schluss (2014) je prejel nagrado Urada zveznega kanclerja Republike Avstrije za najboljši literarni prvenec.
Objavlja v avstrijskih in slovenskih literarnih revijah in antologijah. Med drugim je napisal tudi dramsko besedilo Jez / Der Damm, ki je bilo uprizorjeno leta 2015, ter prevedel pesniško zbirko Molitev metulja Esada Babačića.
Je član Društva slovenskih pisateljev v Avstriji in kurator literarnega programa festivala TRIVIUM / tri poti / drei wege. Njegove pesmi je med drugim uglasbil Koroški deželni mladinski zbor. Živi in ustvarja v Celovcu, kjer je zaposlen na Musilovem inštitutu.
Nagrada vilenica Miljenku Jergoviću
Podelitev kristala je bil predzadnji dogodek festivala Vilenica, ki se je sklenila s podelitvijo glavne nagrade vilenica bosansko-hrvaškemu pisatelju Miljenku Jergoviću. Ta je v zahvalnem govoru izpostavil, da se v jamah, kot je Vilenica, skriva na tisoče zgodb, ki še niso bile povedane, vse pa se končajo na takšnem kraju.
V ne preveč optimističnem govoru, ki ga je zasnoval kot zgodbo, je namreč spomnil, da so liki te zgodbe še od časa, v katerem smo poselili naše lepe dežele, svoje sosede vodili h kraškim jamam in jih tam pobijali, vanje pa med epidemijami živinskih bolezni metali trupla poginulih krav, ovac in tudi pse.
Podobno je bilo v 20. stoletju: ko so Evropo preplavili tanki in druga bojna oprema, smo "svoje bližnje – zvečine neželene sosede – še naprej pobijali nad jamami. Imeli smo jih za krive nečesa, tako kot so oni imeli nas", je dejal nagrajenec in se vprašal, kdo je dejansko žrtev. Kot je dodal, že sam naš obstoj govori o tem, da smo potomci ubijalcev in ne njihovih žrtev.
Kraške jame je označil za "našo okamnelo vest", književnost pa za nekaj, kar se posveča raziskovanju človekove vesti. "Gre za nenavadno početje, ki vselej vključuje kraj in čas, in vključuje like, žive ali mrtve, v katerih je naseljena človekova vest," je dejal Jergović.
Sebe pojmuje za pisatelja, ki skuša razumeti ali rekonstruirati razloge, čustva in nagnjenja tistih, ki so nad jamami pobijali svoje sosede. "Brez tega bi se nam lahko zdelo, da so vsi naši sosedje umrli v elementarni nesreči," je dejal in dodal, da vojne ni mogoče prišteti k temu, za njihovo prenehanje pa da je treba vsak dan razmišljati o ubijalcih.
Jergović je v zahvalnem govoru izpostavil, da se v jamah, kot je Vilenica, skriva na tisoče zgodb, ki še niso bile povedane, vse pa se končajo na takšnem kraju.
Jergović je glavno nagrado Vilenice v istoimenski kraški jami prejel ob nocojšnjem zaključku festivala, ki so ga pospremila še zadnja literarna branja letošnjih gostov, med drugim tudi slovenskega avtorja v središču Dušana Šarotarja. Izročil mu jo je Marij Čuk, podpredsednik Društva slovenskih pisateljev, ki festival organizira.
S tem se je pridružil vrsti srednjeevropskih literatov, ki so nagrado prejeli od ustanovitve festivala leta 1986, kot so Fulvio Tomizza, Peter Handke, Milan Kundera, Josip Osti, Ana Blandiana, Ilma Rakusa in Ilja Trojanow. Kot je povedala članica žirije za nagrado Đurđa Strsoglavec, je eden tistih pripovednikov, ki so dali osnovni ton bosansko-hercegovski vojni zgodbi, kar je pokazal že v prvi prozni knjigi Sarajevski Marlboro.
V utemeljitvi je pisatelja označila za avtorja identitetnega pluralizma, Hrvata in Bosanca oziroma Bosanca in Hrvata, ki je natančen in empatičen kronist burnih, nepojmljivih, groznih in hkrati lepih časov predvsem južnoslovanskega prostora. Je širokopotezen portretist človeških usod, zaznamovanih s prelomnimi kolektivnimi in osebnimi dogodki. Njegov opus je impozanten tako po številu objavljenih knjig kot po njihovem obsegu, njegova besedila pa so prevedena v številne evropske in svetovne jezike.
Festival Vilenica je bil letos 39. po vrsti.
