Tomaž Modic

Sreda,
30. 8. 2017,
4.02

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4,93

15

Natisni članek

Natisni članek

sindikat vojaki pokojnine Kad ministrstvo za delo

Sreda, 30. 8. 2017, 4.02

7 let, 1 mesec

Rudarji, policisti, vojaki … Pred volitvami spet na ceste?

Tomaž Modic

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4,93

15

protest | Foto STA

Foto: STA

Bodo šli vojaki, policisti, rudarji in drugi, ki delajo na težkih in zdravju škodljivih delovnih mestih, znova na ceste? Za kaj se bojujejo, koliko denarja so jim po njihovem neupravičeno odvzeli in kaj zahtevajo od države?

Več tisoč ljudi, ki delajo na težkih in zdravju škodljivih delovnih mestih ter imajo pravico do predčasne poklicne pokojnine, se je v začetku leta zbralo na protestnih demonstracijah pred ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

V Ljubljano jih je prignala jeza zaradi ravnanja ministrice Anje Kopač Mrak, ki je s 1. januarjem brez njihovega soglasja spremenila pokojninski načrt. Začasno oziroma za dve leti je znižala prispevno stopnjo z 9,25 na osem odstotkov bruto plače.

Po mnenju sindikatov naj bi vsakega od zaposlenih prikrajšali za približno 200 evrov poklicne pokojnine. | Foto: Po mnenju sindikatov naj bi vsakega od zaposlenih prikrajšali za približno 200 evrov poklicne pokojnine. To pomeni, da se odtlej v sklad obveznega pokojninskega zavarovanja (SODPZ), s katerim smo na prelomu tisočletja nadomestili sistem beneficirane delovne dobe, na mesec steka pol milijona evrov manj denarja za poklicno upokojevanje. Od tega glavnino prihrani državni proračun.

Zaradi bojazni, da se bodo zaradi tega njihove poklicne pokojnine občutno znižale oziroma bo zmanjkalo denarja zanje, so zahtevali odpravo "varčevalnega ukrepa" in novo zvišanje premij. Skupaj s prejšnjimi znižanji naj bi namreč vsakega od zaposlenih prikrajšali za približno 200 evrov poklicne pokojnine.

Že danes bi lahko izvedeli, ali so bila njihova opozorila in pozivi tudi uslišani ali pa se bodo znova začele grožnje sindikatov s stavko.

Ključni podatki:

  • za 664 milijonov evrov pokojninskih prihrankov je trenutno v skladu SODPZ,
  • 46.898 članov ima sklad, od tega jih je nekaj več kot polovica aktivnih, torej delodajalci zanje plačujejo prispevke za poklicno zavarovanje,
  • na seznamu poklicev, ki so upravičeni do predčasne upokojitve, so policisti, vojaki, gasilci, železničarji, rudarji, pazniki, vozniki, železarji, livarji, tekstilci, steklarji, piloti, mornarji, gasilci, gozdarji, dimnikarji, baletniki in ribiči,
  • 220 upokojencev je konec lanskega leta prejemalo poklicne pokojnine,
  • 1.674,62 evra po zadnjih podatkih znaša povprečna poklicna pokojnina.

Bodo našli kompromis?

O tej problematiki bodo na današnji seji razpravljali člani odbora SODPZ, ki spremlja poslovanje sklada in tudi daje predloge k spremembam pokojninskega načrta.

rudarji, Premogovnik Velenje | Foto: STA , Foto: STA , Člani odbora, ki jih vodi Peter Pogačar, državni sekretar na ministrstvu in starosta slovenskega pokojninskega sistema, imajo na mizi tri predloge:

  • ohranitev znižane osemodstotne prispevne stopnje,
  • vrnitev prispevne stopnje na 9,25 odstotka in
  • oblikovanje različnih prispevnih stopenj za različna delovna mesta.

Na dnevnem redu seje bo tudi vprašanje provizije, ki si jo za upravljanje denarja za poklicne pokojnine odtegne Kad in je po mnenju večine (pre)visoka.

Delodajalci, ki plačujejo premije za poklicne upokojevanje in so v preteklosti zahtevali še nižjo obremenitev, nasprotujejo kakršnemukoli zvišanju prispevne stopnje. Kljub temu pri odločanju ne bodo imeli veliko besede.

Odbor SODPZ, ki ima 12 članov, od tega pet predstavnikov zavarovancev (sindikati), tri predstavnike delodajalcev in štiri predstavnike vlade, bo namreč podal zgolj mnenje. Končno odločitev bo sprejela ministrica za delo Kopač-Mrakova.

Ta si zaradi nekaj milijonov evrov pred parlamentarnimi volitvami verjetno ne bo hotela privoščiti zaostritve odnosov s sindikati, ki zastopajo interese več kot 40 tisoč ljudi.

Več denarja tistim, ki ga potrebujejo

Tako je mnogo bolj verjetno, da se bodo vpleteni dogovorili za kompromis, to je povečanje prispevne stopnje, vendar zgolj pri tistih poklicih, pri katerih obstaja največje tveganje primanjkljaja sredstev na osebnih računih zavarovancev.

Tudi po zadnjem znižanju prispevne stopnje je po ocenah Kapitalske družbe le pet odstotkov takšnih, ki imajo na računu premalo denarja za uveljavitev poklicne pokojnine.

Zdenko Lorber, vodja sindikalne pogajalske skupine, pričakuje, da bodo vendarle dosegli kompromis. | Foto: STA , Zdenko Lorber, vodja sindikalne pogajalske skupine, pričakuje, da bodo vendarle dosegli kompromis. Foto: STA , Pogoja za pridobitev poklicne pokojnine sta namreč dva: določena pokojninska doba (42 let in šest mesecev, skupaj z dodano dobo) in dovolj sredstev na osebnem računu v skladu dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Da so sindikati pripravljeni sprejeti takšno rešitev, je včeraj za Siol.net povedal Zdenko Lorber, predsednik sindikata Alternativa in vodja sindikalne pogajalske skupine. 

Glede na dosedanja nasprotna stališča, predvsem delodajalcev, Lorber ni znal napovedati, ali bodo že danes dosegli dogovor. Kljub temu verjame, da bodo v kratkem našli rešitev, ki bi začela veljati že z začetkom prihodnjega leta.

Tudi na Kadu so včeraj povedali, da se nadaljujejo "intenzivni pogovori med deležniki poklicnega zavarovanja glede morebitne uvedbe diferencirane prispevne stopnje in zvišanja te za posamezne kategorije zavarovancev poklicnega zavarovanja".

Če jih vlada znova ne bo upoštevala in bo prispevno stopnjo ohranila na osmih odstotkih, Lorber ne izključuje ponovitve protestov.

Z rezervo pokrivajo primanjkljaje

Omenjena rešitev pomeni uvedbo starega sistema. Do leta 2010 je bilo pet prispevnih stopenj, ki so se gibale od 4,2 do 12,6 odstotka bruto plače, vendar naj bi bila ureditev nepravična oziroma naj bi bili nekateri poklici prikrajšani.

Namen poklicnega zavarovanja je namreč zagotavljanje socialne varnosti delavcev v težkih in zdravju škodljivih poklicih in tistih, ki jih po določeni starosti ni mogoče uspešno poklicno opravljati. Poklicna pokojnina se sicer izplačuje zgolj toliko časa, dokler oseba ne izpolni pogojev za starostno upokojitev. 

Če bi vsem zvišali prispevno stopnjo nazaj na 9,25 odstotka, bi velika večina zavarovancev dobila dodatna sredstva, ki jih v resnici ne potrebuje.

Za tiste, ki imajo primanjkljaj na osebnih računih, pa so v Kadu z letošnjim letom uvedli tako imenovano solidarnostno rezervo. Vanjo se steka del sredstev, ki presega zajamčeni donos, zbrani denar pa je namenjen pokrivanju prej omenjenega primanjkljaja.

evro, evri, denar | Foto: Reuters Foto: Reuters “Solidarnostne rezerve so namenjene pokrivanju primanjkljaja pri posameznikih. Ne pa temu, da se zato zniža prispevna stopnja in se z njimi pokriva vnaprej pričakovani primanjkljaj,” je pojasnil Lorber.

Po njegovem bi bilo bolje, da bi odpravili individualne račune, ki se vodijo za posamezne zavarovance, in se vrnili k prejšnjemu sistemu. Torej, da bi se v skladu zbirala sredstva za vse in nato v skladu s potrebami izplačevala poklicne pokojnine.

Ali so poklicne pokojnine sploh smiselne?

Medtem ko se sindikati, vlada in delodajalci prerekajo o tem, koliko denarja naj se steka v malho za poklicne pokojnine, pa se ironično vsi našteti hkrati tudi sprašujejo o smiselnosti dosedanjega sistema obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Ta ima najmanj dva veliki težavi, ki rušita njegov osnovni namen.

1) ZASTAREL SEZNAM

Seznam težkih in zdravju škodljivih poklicev, pri katerih so delavci upravičeni do predčasne pokojnine, je nastal leta 1976 in bi moral biti že zdavnaj osvežen.

Na njem so na primer radiologi, ki so bili v preteklosti izpostavljeni nevarnemu sevanju, vendar je tehnologija v vmesnem času močno napredovala, s tem pa se je spremenila tudi "ogroženost" zaradi njihovega poklica. Podobno je pri železničarjih.

Že pokojninska reforma iz leta 2014 je naložila ministrstvu, naj pripravi nov seznam poklicev in ga ustrezno zoži. Toda po treh letih in po preteku zakonskega roka še ni ugledal luči sveta. Zakaj, na ministrstvu še preverjamo.

2) NENAMENSKA PORABA SREDSTEV

Do zdaj se je velika večina ljudi, ki je izpolnila pogoje za pridobitev poklicne pokojnine, raje odločila za enkratni dvig sredstev, ali pa še naprej dela, dokler ne izpolni pogoja za starostno upokojitev.

vojska | Foto: STA , Foto: STA , Tako se je lani več kot tri tisoč pripadnikov Slovenske vojske in drugih zaposlenih na Ministrstvu za obrambo RS (MORS) odločilo za izplačilo privarčevanih sredstev v drugem pokojninskem stebru. Iz sklada so dvignili več kot 70 milijonov evrov.

Na Kadu so njihove zahtevke sprva množično zavračali, češ da bi morali prej zapustiti MORS. Sindikati so šli na ustavno sodišče, kjer jim je uspelo s pritožbo, Kadu pa ni preostalo drugega, kot da jim izplača sredstva. Vojaki in drugi, ki so dobili tudi po več deset tisoč evrov, so morali sicer četrtino tega vrniti državi v obliki dohodnine.

V obdobju od januarja 2014 do konca julija letos se je poklicno upokojilo zgolj 412 zavarovancev, so nam povedali na Kadu.

Država je sicer s spremembo zakonodaje zajezila odlive oziroma preprečila enkratne dvige sredstev iz pokojninskih skladov.