Ponedeljek, 3. 10. 2016, 5.25
7 let, 1 mesec
Rezerva za pokojnine ali spopad elit za milijardno premoženje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,48
18
Medtem ko se v vladi Mira Cerarja bolj kot ne ukvarjajo sami s seboj in po dveh letih mandata poudarjajo, da so v razvneto politično in gospodarsko okolje prinesli potrebno stabilnost, v ozadju poteka spopad za milijardno državno premoženje.
Mimo oči javnosti potekajo priprave na ustanovitev težko pričakovanega demografskega rezervnega sklada, v katerega bi preoblikovali Kapitalsko družbo. Sredstva, ki bi jih da(ja)li na stran, bi bila čez čas, ko se bo upokojevala današnja aktivna populacija, namenjena krpanju lukenj v pokojninski blagajni.
Pričakovati je, da se bodo za nadzor nad upravljanjem demografskega sklada, v katerega bi se lahko v nekaj desetletjih nateklo več kot šest milijard evrov, udarile različne politične in interesne skupine. V času, ko v državnem proračunu primanjkuje denarja, paradržavni skladi pa se sproti praznijo, bi lahko namreč za marsikoga pomenil zlato jamo.
Sindikati, upokojenci in politične stranke
Demografski sklad bi moral luč sveta ugledati že pred več kot letom dni, ne nazadnje ga je Cerarjeva vlada predvidela v koalicijski pogodbi. Temu vprašanju se je zavestno izogibala, saj bo imel sklad negativen vpliv na javne finance oziroma povečal proračunski primanjkljaj. Zdaj kaže, da bo ena od glavnih tem razprav v vroči politični jeseni.
V tej razpravi bodo zagotovo sodelovali ZSSS, DeSUS in Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS), sicer največja nevladna organizacija v državi. Vsi omenjeni so bili pred časom tudi najglasnejši zagovorniki demografskega sklada. Glede na zadnje nastope v javnosti bo hotela imeti besedo pri tem tudi koalicijska stranka SD.
Večina od njih je vidno nezadovoljna. Ne le zaradi zamud pri ustanovitvi demografskega sklada, ampak tudi zato, ker jih na ministrstvu za finance niso vključili v pripravo predloga zakona. Nekdanji finančni minister Dušan Mramor naj bi k temu povabil zgolj DeSUS.
Preberite še druge odmevne zgodbe:
Slovenec, ki je nevrološko kliniko v Chicagu spravil med najboljših deset klinik v ZDA
Mlada mamica po raku dojk svoje želje uresničuje sproti
Kaj je Hillary Clinton vedela o Zoranu Jankoviću
Sedež Kapitalske družbe v Ljubljani:
Pot do dostojnih pokojnin
Zakaj je potrebno oblikovanje sklada?
- Ker pokojnine v razmerju do plač padajo.
- ker so vplačila v drugi pokojninski steber močno prenizka,
- ker je bil velik del teh prihrankov v zadnjih letih porabljen za sprotno potrošnjo.
V drugem stebru sta se namreč v 15 letih nabrali vsega dve milijardi evrov sredstev, saj so ljudje od leta 2011 do lani, ker so lahko, predčasno dvignili za več kot milijardo evrov sredstev. Sistem je več kot očitno zašel v slepo ulico, drugi steber pa skupaj s prvim ne bo zadostoval, da bi lahko bodoči upokojenci pričakovali dostojne pokojnine.
Težavo naj bi rešili tako, da bi vzporedno oblikovali še en steber - demografski sklad. S to razliko, da ne bo šlo za "prostovoljne" prispevke delodajalcev ali posameznikov, podprte z davčnimi olajšavami, temveč za obvezna nakazila iz državnega proračuna.
Odprta še vsa ključna vprašanja
Čeprav so od sprejetja pokojninske reforme, ki je z zakonom predvidela oblikovanje demografskega sklada, minila že štiri leta, smo pri določanju okvirov njegovega delovanja in financiranja na samem začetku. Glede sklada so tako še vedno odprta vprašanja:
- od kod vse bo prejemal sredstva in kolikšna bodo,
- kdaj se bo iz njega začelo črpati in v kolikšnem obsegu,
- kakšne bodo potrebe pokojninske blagajne po dodatnih sredstvih.
V resnici Kapitalska družba že od samega začetka opravlja vlogo demografskega sklada, saj so milijardno premoženje in dobički, ustvarjeni pri njegovem upravljanju, namenjeni za pokrivanje primanjkljaja v pokojninski blagajni. V teh dneh ji je nakazal 50 milijonov evrov.
Pri aktualni politični razpravi o demografskem skladu gre tako izključno za vprašanje, koliko davkoplačevalskega denarja se bo iz proračuna preusmerjalo vanj. Ali bo to "le" nekaj deset milijonov evrov ali celo nekaj sto milijonov evrov na leto.
Koliko davkoplačevalskega denarja se bo iz proračuna preusmerjalo v demografski sklad?
Zdaj nekaj deset milijonov evrov letno
Po veljavni zakonodaji so kot glavni viri demografskega sklada mišljeni:
- finančne naložbe in drugo premoženje Kapitalske družbe,
- deset odstotkov kupnin od prodaje državnih podjetij in
- 34,5-odstotni delež v Zavarovalnici Triglav, ki je zdaj v lasti ZPIZ.
Kapitalska družba, ki je v državni lasti, ima za nekaj več kot milijardo evrov premoženja. Z njegovim upravljanjem je v lanskem letu ustvarila okoli 60 milijonov evrov prihodkov, kar je največ po letu 2008. Z delnicami Triglava bi imela še okoli 175 milijonov evrov premoženja in glede na zadnje dividende še dodatnih 20 milijonov evrov letnih prilivov.
Pokojninska blagajna lahko torej iz demografskega sklada pričakuje največ nekaj deset milijonov evrov na leto, s čimer bi pokrila nekaj odstotkov primanjkljaja. Razen če se bo zgodila prodaja premoženja, kar bo posledično v prihodnje pomenilo še nižje prilive.
Kaj vse bi lahko vzeli proračunu
Med dodatni finančnimi viri se je do zdaj omenjalo:
- dajatve za vodo,
- koncesnine za izkoriščanje mineralnih surovin in drugih naravnih virov,
- koncesnine od iger na srečo,
- del dohodnine,
- novi davek na nepremičnine,
- nepobrani davčni dolg,
- dobičke v državni energetiki,
- dohodke od državnega premoženja,
- sredstva od likvidacije slabe banke in
- dajatev za demografsko izravnavo.
Medtem ko bi s koncesninami oziroma obdavčitvijo naravnih virov ter nekaterimi drugimi viri zbrali vsega nekaj deset milijonov evrov na leto, je najbolj privlačna uvedba dajatve, s katero bi iz proračuna v sklad vsako leto preusmerili od 200 do 400 milijonov evrov.
Demografski sklad bi moral luč sveta ugledati že pred več kot letom dni, ne nazadnje ga je vlada Mira Cerarja predvidela v koalicijski pogodbi. Zdaj kaže, da bo sklad ena od glavnih tem v vroči politični jeseni.
Čez 20 let več kot šest milijard evrov
Od tega, koliko denarja se bo v prihodnjih letih stekalo v demografski sklad, je odvisno, koliko premoženja bo čez 20 ali 30 let na voljo za pokrivanje vrzeli v pokojninski blagajni. To potrjujejo tudi projekcije, ki so jih na Ekonomski fakulteti v Ljubljani leta 2014 izdelali za Kapitalsko družbo v okviru priprave podlag za oblikovanje demografskega sklada.
- Če bi mu letno namenili "le" 67 milijonov evrov dodatnih davčnih virov, v ZPIZ pa bi še naprej vplačeval po 50 milijonov evrov letno, bi bilo čez deset let v njem okoli 1,7 milijarde evrov sredstev, čez 20 let pa nekaj več kot 2,2 milijarde evrov.
- Če bi se odločili še za dajatev za demografsko izravnavo, s čimer bi bilo dodatnih virov za okoli 300 milijonov evrov letno, hkrati pa bi se šele v poznejši fazi odločili za nakazila v ZPIZ, bi bilo čez deset let v njem okoli 3,7 milijarde evrov premoženja, čez 20 let pa že več kot šest milijard evrov.
Kaj vse gre lahko narobe
Demografski skladi so se v veliko zahodnih državah in tudi drugod po svetu izkazali za uspešno rešitev za zagotavljanje vzdržnosti pokojninskih blagajn, v njih pa se je nabralo tudi nekaj sto milijard evrov premoženja. Toda kljub temu obstaja veliko tveganj.
Vpliv politike in interesnih skupin na njegovo delovanje
Vsi se strinjajo, da bi moral biti demografski sklad neodvisen, njegov izključni namen pa doseganje čim višjega donosa, toda izkušnje kažejo, da bo to zelo težko izvedljivo, če ne nemogoče. Člane upravnega ali nadzornega odbora bo zelo verjetno imenovala vlada ali državni zbor, tako da se lahko ponovijo ekscesni primeri, kot sta bila AUKN in slaba banka.
Tako kot je vprašanje, kdo bo zasedel vodstveni položaj v Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki upravlja več kot desetmilijardno premoženje, predmet političnega kupčkanja, bo zelo verjetno enako pri nastavljanju vodilnih v demografskem skladu.
V nadzornem svetu Kapitalske družbe, ki se bo preoblikovala v demografski sklad, sicer po zakonu sedijo trije predstavniki vlade, dva predstavnika upokojencev in en predstavnik sindikatov.
Kdaj začeti črpati sredstva
Običajno se sredstva v takšnih skladih akumulirajo tudi 20 let in več, kar pomeni, da bi jih lahko uporabili šele po letu 2035. To bi ustrezalo predstavnikom aktivne populacije, torej sindikatom, ne pa tudi predstavnikom upokojencev. Ti bodo verjetno želeli, da se začnejo sredstva čim prej prelivati v pokojninsko blagajno in se jih porabi za povišanje regresa ali dvig najnižjih pokojnin.
Kam bo dovoljeno vlagati
Demografski skladi v drugih državah so običajno portfeljski vlagatelji, torej kupujejo različne vrednostne papirje, večinoma tuje, pri tem pa si prizadevajo za čim višji donos ob nizkem tveganju.
Kljub temu se je v stranki SD pojavila ideja, da bi nanj prenesli državno energetiko, ki že dalj časa slabo posluje, vodilni položaji pa se od nekdaj delijo po političnem ključu. Če ne bi bilo ustreznih varovalk, obstaja tudi bojazen, da bi v primeru nove krize demografski sklad financiral proračun oziroma bi privarčevana sredstva uporabili za kupovanje slovenskih državnih obveznic.
Ker bo imel demografski rezervni sklad v svojem portfelju tudi naložbe strateškega pomena, kot so Krka, Modra zavarovalnica, Zavarovalnica Triglav ali kakšne druge, je tudi smiselno, da se tak portfelj po vsebini loči in da se zanj postavijo drugačni cilji.
Da bi se finančno lahko izognili znižanju pokojnin v prihodnosti, bomo morali (spet) dvigniti starostno mejo za upokojitev in s tem podaljšati pokojninsko dobo.
Demografski sklad ni čarobna paličica
Tudi če bo politika uslišala glasne pozive predstavnikov zaposlenih in upokojencev ter zaradi bodočih pokojnin v proračunu na stran dajala nekaj sto milijonov evrov vsako leto, to še zdaleč ne bo rešilo pokojninske blagajne oziroma preprečilo nove pokojninske reforme.
Glede na projekcije demografskih gibanj in s tem povezanih stroškov pokojninske blagajne bi se lahko že čez 15 ali 20 let zgodilo, da se bo primanjkljaj, ki ga mora pokrivati proračun, z današnjih 1,4 milijarde evrov povzpel do treh milijard evrov ali celo več. Za primerjavo, letos naj bi se v državni proračun nateklo za okoli 8,5 milijarde evrov davčnih in drugih prihodkov.
Da bi se finančno lahko izognili znižanju pokojnin v prihodnosti, bomo morali tako v prvi vrsti (spet) dvigniti starostno mejo za upokojitev in s tem podaljšati pokojninsko dobo.
Kako se veča luknja v pokojninski blagajni
O tem, kako hitro se prazni pokojninska blagajna in veča luknja, ki jo mora pokrivati proračun, priča gibanje v zadnjih desetih letih:
- Vseh prejemnikov pokojnin je bilo leta 2005 okoli 505 tisoč, v lanskem letu pa že kar 612 tisoč.
- Zavarovancev, ki vplačujejo v blagajno, je bilo leta 2005 nekaj manj kot 846 tisoč, leta 2008 več kot 900 tisoč, lani pa tudi zaradi gospodarske krize in višje brezposelnosti samo še 840 tisoč.
- Če je bilo leta 2008 okoli 1,7 zavarovanca na vsakega upokojenca, jih je že dolgo manj kot 1,4.
Kako je bilo včeraj …
Že leta 2005 je moral proračun zagotoviti več kot milijardo evrov denarnih sredstev, da je lahko pokojninska blagajna delovala in nemoteno izplačevala pokojnine. Kapitalska družba (Kad) je prispevala dodatnih 26 milijonov evrov. Vseh odhodkov je bilo tedaj za okoli 3,68 milijarde evrov, pri čemer je šlo za pokojnine nekaj več kot 81 odstotkov tega, torej približno tri milijarde evrov.
… kako je danes …
Danes je slika bistveno slabša. V lanskem letu je šlo za pokojnine okoli 4,2 milijarde evrov, celotni stroški delovanja pokojninske blagajne pa so se nevarno približali petim milijardam evrov. Od tega so morali iz proračuna za njihovo pokritje zagotoviti že blizu 1,5 milijarde evrov.
Zaradi črnogledih napovedi o upadu prilivov od socialnih prispevkov zaposlenih je bilo prvotno mišljeno, da bo morala Kapitalska družba zagotoviti astronomskih 190 milijonov evrov. Izkazalo se je drugače. Socialnih prispevkov je bilo za kar desetino več, 33-milijonski delež pa so prispevali še študentje in dijaki. Tako je bilo Kapitalski družbi treba nakazati vsega 19 milijonov evrov.
… in kako bo jutri
Kaj kažejo projekcije odhodkov za pokojnine v prihodnjih desetih ali dvajsetih letih, nam v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) niso znali povedati. Napotili so nas na njihov finančni načrt za leto 2017, ki predvideva 5,2-milijardne prihodke in odhodke.
Po projekcijah, ki so jih na Ekonomski fakulteti v Ljubljani pripravili za Kapitalsko družbo, bo moral proračun leta 2050 v pokojninsko blagajno vplačati dvakrat več kot danes, 2,8 milijarde evrov.
Med kandidati za novega člana Kapitalske družbe je tudi Andrej Šketa, nekdanji predsednik uprave Ljubljanske borze.
Kadrovske rošade v Kapitalski družbi
V Kapitalski družbi, ki se bo preoblikovala v demografski sklad, trenutno poteka izbor novega člana uprave. Med kandidati so Tadeja Čelar, namestnica izvršnega direktorja v Kadu, Peter Velkavrh, ki je delal za NLB v Makedoniji, Andrej Šketa, nekdanji predsednik uprave Ljubljanske borze, Goranka Volf, izvršna direktorica sektorja za upravljanje skladov v Kadu, in Gregor Bajraktarevič, vodja sektorja za nestrateško premoženje v NLB.
Začasno funkcijo člana uprave opravlja Boris Žnidarič, ki je edini član politične stranke - DeSUS. In stranka DeSUS bo po naših informacijah vztrajala, da imenujejo njega, čeprav je strokovno najšibkejši.
Novega šefa iščejo tudi upokojenci
Potem ko se je julija lani s položaja predsednice Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) poslovila Mateja Kožuh Novak, v tej največji nevladni organizaciji še vedno nimajo stabilnega vodstva. Junija letos je zaradi zdravstvenih razlogov odstopil Anton Donko, tako da ZDUS začasno vodi Janez Sušnik, nekdanji predsednik državnega sveta. Sušnik je bil do leta 2009 član SLS, na volitvah 2014 pa je v Kranju kandidiral za poslanca DeSUS. Po naših informacijah se zadnje čase sestaja s pomembnimi člani SD, med drugim s predsednikom Foruma starejših SD Francem Hočevarjem, kar nekateri razumejo kot lobiranje pred decembrskimi volitvami za novega predsednika ZDUS.
18