Registriran kot lobist za vsak primer

V registru lobistov je trenutno 57 ljudi, na internetni strani komisije za preprečevanje korupcije pa so zabeleženi vsi stiki z lobisti, ki so jih državni organi prijavili komisiji. Teh je bilo 63. S kakšnimi težavami se srečujejo lobisti, smo preverili pri štirih registriranih lobistih.

Tako na komisiji kot tudi naši sogovorniki ugotavljajo, da se skoraj po enem letu od uveljavitve zakonskih odločb glede lobiranja te v praksi uresničujejo zelo počasi in da ima komisija omejene možnosti nadzora. Kot je Goran Klemenčič poudaril v SiOL-ovem intervjuju, več kot polovica državnih organov v prvih štirih mesecih ni prijavila nobenega stika. Smo torej še daleč od preglednosti in transparentnosti, ki jo želimo doseči? "Lobiranje je seveda postalo preglednejše, a po oceni komisije je raven spoštovanja določb o obveznem poročanju lobističnih stikov komisiji na strani lobirancev še vedno prenizka. Kako je in bo zakonodajna ureditev lobiranja spoštovana tudi v prihodnosti, je odvisno tudi od tega, kako občutljiva je kritična javnost na spoštovanje teh obveznosti v javnem sektorju," pravijo na komisiji.

Le eno opozorilo Do marca je bilo registriranih okoli 30 lobistov, do danes 57, medtem ko je Klemenčič do konca poletja pričakoval, da se bo številka ustavila nekje med 100 in 150. Razloge, zakaj se je število ustavilo na slabih 60 lobistov, komisija vidi v noveli zakona, "po kateri osebe, zaposlene v interesnih organizacijah, lahko lobirajo za svojo interesno organizacijo brez registracije pri komisiji, zaposleni v javnem sektorju pa morajo poročati tudi o teh lobističnih stikih." Komisija je kot prekrškovni organ v dozdajšnjih postopkih izrekla eno opozorilo, dva postopka sta bila ustavljena, v eni zadevi pa prekrškovni postopek še teče.

Nevenka Črešnar Pergar: Zakon je preširok Direktorica in lastnica NP Consulting Nevenka Črešnar Pergar je imela precej dilem, preden se je registrirala kot lobistka. "Naša glavna dejavnost je pravno in strokovno svetovanje, kar ni značilno lobiranje, se pa je v nekem segmentu treba pogovarjati tudi z državnimi organi," pojasni Črešnar Pergarjeva. Meni, da je naš zakon o integriteti in preprečevanju korupcije zastavljen preširoko. "V tujini je lobiranje definirano veliko ožje, pri nas pa je vsak stik, ki ga imaš z državnimi organi, treba prijaviti kot lobiranje, čeprav gre morda samo za preverjanje, ali so kakšen dokument v državnem organu sploh prejeli," pojasni. Po njenem mnenju bi bilo smiselno, da bi pripravljavci zakona razmislili o popravku.

Ali je zaradi zakona o lobiranju poslovanje državnih organov kaj bolj transparentno, ni najbolj prepričana: "V Sloveniji se na splošno premalo spoštuje predpise in bojim se, da se ta zakon ne izpolnjuje. Kolikor vem, zelo veliko stikov, tudi odvetnikov, poteka mimo tega zakona." Transparentnost bomo dosegli šele takrat, meni Črešnar Pergarjeva, "ko se bomo držali predpisov na celi črti", še vedno pa opaža, da je komunikacija tistih, ki imajo zveze pri državnih organih, uspešnejša.

Do zdaj je imela dva stika z državnimi organi, in sicer enega z ministrstvom za javno upravo in enega z ministrstvom za promet: "Kolikor mi je znano – državni organi so tisti, ki morajo poročati o stikih, za lobiste veljajo namreč letna poročila – so odgovorni ta dva stika komisiji za preprečevanje korupcije prijavili."

Sebastjan Jeretič: Slabo je, da sta lobiranje in korupcija v enem zakonu Nobenega stika z državnimi organi še ni navezal lobist Sebastjan Jeretič: "Registriral sem se tik pred poletjem, zato še nisem imel nobenega stika." Njegovi razlogi, zakaj se je registriral kot lobist, so podobni razlogom Črešnar Pergarjeve: "Ukvarjam se s komunikativnim in strateškim svetovanjem, izobraževanjem, PR, kjer se lahko zgodi, da delček projekta, ki ga vodiš za stranko, terja lobiranje. Tega je približno kakšnih 10 odstotkov, ko pač moraš stopiti v stik s tistimi, ki odločajo. Ker spoštujem zakone, sem se pač registriral."

Da se državni organi na nek način bojijo lobistov, kar je v SiOL-ovem intervjuju ugotavljal tudi predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič, je slišal tudi Jeretič. "Slišal sem, da vlada nek strah, kar je popolnoma trapasto, saj je lobiranje pozitivna dejavnost. Težava pa je, ker je lobiranje uzakonjeno v istem zakonu kot korupcija in se ju zato meče v isti koš. Ljudje imajo zato zadržek, poleg tega pa menim, da bi državni organi na tem področju potrebovali še kakšno izobraževanje," ugotavlja Jeretič.

Šetinc: Lobist uradniku jemlje čas in energijo Nekdaj novinar, direktor vladnega urada za komuniciranje, zdaj pa nekdo, ki se ukvarja s PR-svetovanjem, je tudi registrirani lobist Mile Šetinc. "Od takrat, ko sem podal vlogo za registracijo in preden so me registrirali, sem imel samo en dogovor, in sicer z Radiem 1 Leona Oblaka, ki pa ga dejansko nisem izpeljal v celoti. Ko so me registrirali, je bila namreč zadeva že v parlamentu. Zato sem samo zbral nekatera mnenja in jih poslal na elektronske naslove 50 poslancev, predvsem koalicijskih. Takrat sem že v elektronski pošti napisal, da sem z dopisom seznanil tudi komisijo za preprečevanje korupcije," je razložil Šetinc, ki meni, da je komunikacija nekega lobista z uradnikom "komplicirana oziroma obremenjujoča predvsem za uradnika. On namreč od določenega stika nima prav nobene neposredne koristi, jemlješ mu čas in energijo. Zato je zelo pomembno, da imaš osebno povezavo, saj na podlagi znanstva lažje prideš do nekoga."

Kot pravi, zakon nalaga, da je treba prijaviti osebne stike, in sicer pred sestankom, a vseh situacij tudi ne predvideva. Zato je prepričan, da bo veliko stvari zdaj bolj skritih, "ker se bo lobiranje odvijalo na kosilih, kjer se bodo srečevali stari prijatelji". Pripomnil je še, da v ZDA večina stikov poteka kar prek SMS-sporočil, kar je predvsem hitreje in najbolj preprosto. "Poleg tega se postavlja vprašanje, kdo sploh lahko lobira. Ravno Oblak je imel to težavo; če se človek počuti dovolj sposobnega, da se sam dogovarja, ali mora najeti lobista? Ali pa se mora celo sam registrirati, če želi govoriti v imenu svojega podjetja?" se sprašuje Šetinc, ki je prepričan, da bodo poročila o stikih imela kvečjemu negativni učinek. Drapal: Nezakoniti stiki niso nujno koruptivni Andrej Drapal iz agencije Pristop je v tem času, odkar se je registriral kot lobist, imel šest stikov z državnimi organi. "Nekaj čez 60 prijav stikov državnih organov z lobisti na komisijo za to obdobje ne odslikava realnega stanja," je prepričan Drapal, ki ocenjuje, da tudi zdaj denimo nezakoniti stiki niso vnaprej koruptivni. "Po mojem občutku so razlogi, zakaj kdo ne prijavi stika, različni. Vmes se je zgodila tudi novela zakona, ki je opravičila okoli pet tisoč lobistov, da se jim ni treba registrirati, vendar pa to ne pomeni, da državnim organom stikov ni treba prijaviti. Če delajo, potem bi torej moralo biti število poročil precej večje," je prepričan Drapal, ki dodaja, da slovenski trg sto lobistov trenutno ne prenese. "V razviti ekonomiji bi bilo to običajno, da bi torej sto lobistov opravljajo to komercialno dejavnost in od tega živelo."