Reforma: za zdravje nam bodo trgali od neto plač

Pred ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc so odločilni dnevi. Zdravstvena reforma, ki jo je vlada Mira Cerarja določila kot eno svojih ključnih nalog, prehaja v sklepno fazo.

Koalicija bo predvidoma konec tega tedna obravnavala težko pričakovani osrednji zakon reforme - o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Od njega bo odvisno, koliko bomo v prihodnje dajali za zdravstvo in kaj bomo od njega dobili.

Po neuradnih informacijah so glavne rešitve zakona naslednje:

• ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in namesto tega uvedba posebne dajatve, ki bi se plačevala od neto prejemkov.
• Dodatni finančni viri iz državnega proračuna.
• Proračunsko financiranje specializacije zdravnikov, pripravništva in terciar (gre za specialistično ambulantno in bolnišnično dejavnost klinik ter inštitutov). Zanje je do sedaj plačevala ZZZS.
• Zmanjšanje števila prispevnih stopenj za različne zavarovance.
• Boljši nadzor nad (rednim) plačevanjem prispevkov.

Do krčenja košarice pravic naj ne bi prišlo, torej bi obdržali dostop do zdravstvenih storitev. Izvzeli bi zgolj estetske posege in storitve, ki so manj pomembne za zdravje. Tudi bolniška nadomestila, za katere gre vse več denarja, naj bi ostala na dosedanji ravni.

Zdravstvena blagajna letno s prispevki zbere več kot dve milijardi evrov. Foto: STA ,

470 milijonov evrov denarja

Najpomembnejši ukrep, ki ga načrtuje ministrica Kolar Celarčeva, je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. S tem bi iz rok zasebnih zavarovalnic pod okrilje javne ZZZS prenesli za več kot 470 milijonov evrov letnih zavarovalnih premij.

Enako so hoteli narediti že njeni predhodniki, vendar so bile močnejše interesne skupine, ki so na koncu odnesle tako reformo kot ministre. Kljub temu je zdravstvena ministrica odločena vztrajati do konca, pri tem pa jo podpira tudi Cerar.

V času pomanjkanja denarja v zdravstveni blagajni ministrica cilja na okoli 50 milijonov evrov, ki jih za svoje delovanje porabijo Vzajemna, Adriatic Slovenica in Triglav Zdravstvena. Njen izračun je preprost. Če ukinemo zavarovanje in denar poberemo neposredno od ljudi, bi zdravstvena blagajna dobila več deset milijonov evrov dodatnih sredstev.

Morda vas na Siol.net zanima tudi:

Brezpapirnato naročanje v zdravstvu z napako

Todorićev Agrokor: začetek konca balkanskega imperija?

Tisti z višjimi plačami bi plačevali več

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje bi nadomestila posebna dajatev. Bila bi obvezna, tako  kot do zdaj pa bi jo zavarovanci plačevali od neto prejemkov. 

Nekdanji zdravstveni minister Dorijan Marušič, ki se je neuspešno lotil zdravstvene reforme. Foto: STA , Toda za razliko od dosedanje ureditve, ko je mesečna premija fiksna in se od enega do drugega izvajalca razlikuje za zgolj nekaj evrov, bi šlo za progresivno obdavčitev. Tisti z višjimi prejemki bi prispevali več, razbremenili pa bi tiste z najnižjimi prejemki. 

Gre za predlog, zelo podoben tistemu iz leta 2011, ko je bil minister za zdravje Dorijan Marušič. Njegova ideja je bila, da bi tisti z do 60 odstotki povprečne plače plačevali vsega 12 evrov na mesec, tisti do 140-odstotne povprečne plače 15 evrov, razponi so segali še višje, najvišja možna premija pa bi znašala znosnih 25 evrov. 

Vendarle bi s tem po tedanjih izračunih zbrali skoraj pol manj sredstev, vsega dobrih 260 milijonov evrov.

Kdo bo pokril razliko?

Davčna obremenitev (novih) vplačnikov bi torej morala biti bistveno višja, kar je le eden od pomislekov, ki se poraja ob ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. 

Danes ima zavarovanje sklenjenih 1,44 milijona ljudi, pri čemer premije namesto socialno najšibkejših plačuje država. Če se bo posebna dajatev obračunala zgolj zavezancem za dohodnino, pa se bo število plačnikov zmanjšalo na slab milijon. Večina teh je umeščen v prvi dohodninski razred.

Če bi želeli zbrati enak obseg sredstev in s tem ohraniti stabilnost financiranja zdravstva na sedanji ravni, bi morala biti torej povprečna obremenitev zavezanca za dohodnino z novo dajatvijo okoli 420 evrov na leto oziroma 35 evrov na mesec. To je bistveno več kot zdaj, opozarjajo izvajalci dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Ob ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja obstaja bojazen, da bodo državni proračun ter zdravstvena in pokojninska blagajna na koncu na slabšem. Foto: Thinkstock

Izpad davčnih prihodkov

Obstaja tudi bojazen, da bodo državni proračun ter zdravstvena in pokojninska blagajna na koncu na slabšem. Po eni strani bomo res prihranili okoli 50 milijonov evrov, ki se prelijejo tudi v dobičke zdravstvenih zavarovalnic. Toda po drugi strani bo prišlo do precejšnega izpada davčnih prihodkov, ki naj bi predvidoma presegel prihranke.

Vzajemna in Triglav Zdravstvena bi ostala brez posla, odpuščati bi morali tudi v Adriaticu Slovenici. Dodatna in nezgodna zavarovanja ter zavarovanja za tujino namreč sklepajo v omejenem obsegu, z njimi pa zberejo le nekaj odstotkov prihodkov. Na cesti bi se tako znašlo na stotine zaposlenih, ki bi postali breme zavoda za zaposlovanje. Proračun bi bil prikrajšan za dohodnino, druge blagajne pa za prispevke.

Izpad posla naj bi zdravstvene zavarovalnice nadomestile z zavarovanjem za dolgotrajno oskrbo. Sprejetje zakona, ki bi ob vse večjem deležu starejših zagotavljal nego po znosnih cenah, se sicer napoveduje že več let. Tudi za financiranje dolgotrajne oskrbe pa bi bila potrebna nova dajatev, ki bi lahko znašala nekaj evrov mesečno.

"Nihče nas nič ne vpraša"

Pričakovati gre, da se bo pritisk zdravstvenih zavarovalnic in njenih predstavnikov na ministrico in Cerarja v naslednjih tednih stopnjeval. Tudi zaradi dejstva, da do sedaj niso bile vključene v pripravo zakonov, s katerimi naj bi reformirali zdravstvo.

Maja Krumberger, predsednica Slovenskega zavarovalnega združenja (SZZ) Foto: STA , "Čudimo se, da se z nami nihče ne pogovarja. Bolj kot za ukinitev smo za preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, da lažje upravičimo stroške, ki jih ustvarjamo," je poudarila Maja Krumberger, predsednica Slovenskega zavarovalnega združenja (SZZ). 

Glede na to, da sta do konca mandata te vlade manj kot dve leti in niso več mogoče korenite spremembe zdravstvenega sistema, bi zavarovalnice prihranke veliko raje iskale v izdatkih za zdravila in zdravstvene storitve. Že dalj časa opozarjajo, da bi se radi, če že plačujejo za zdravila, pogajala o njihovih cenah. Na ZZZS so to doslej zavračali.

Ureja se financiranje

Tudi sicer se z aktualnim zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v veliki meri ureja vprašanje financiranja zdravstvene blagajne.

Z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bi prihranili nekaj deset milijonov evrov, s prenosom financiranja specializacije zdravnikov, pripravništva in terciar na proračun pa bi ZZZS razbremenili za dodatnih sto milijonov evrov. Nekaj malega si obetajo tudi od nekaj več kot tisoč kmetov, ki bi morali plačevati prispevke, vendar jih niso.

Pri urejanju financiranja zdravstva naj bi torej upoštevali tudi podatek, da je Slovenija na samem dnu v EU po deležu proračunskega financiranja zdravstvene blagajne.

Nova tobačna zakonodaja

V pripravi ali sprejemanju je tudi več drugih zakonov, ki so del zdravstvene reforme in urejajo druga področja.

Strožja zakonodaja, ki ji je tobačna industrija še kako nasprotovala, uvaja tudi enotno embalažo, veliko slikovno opozorilo o škodljivosti kajenja. Foto: Anže Malovrh / STA Prvi je novi tobačni zakon, ki naj bi omejil število kadilcev in zdravstveni blagajni prihranil stotine milijonov evrov. Med nasprotniki predloga, ki bo močno zaostril pogoje prodaje in oglaševanja tobačnih izdelkov, so sicer nekatera naša največja trgovska podjetja (Petrol, Mercator, Delo Prodaja) in tudi svetovni tobačni velikani. Njihovi lobisti različne slovenske politike, pristojne funkcionarje in uradnike obiskujejo že več kot leto dni. 

Iz novele zakona je izpadel tobačni cent, zato pa bodo višje trošarine, ki se bodo v manjši meri prelile v zdravstveno blagajno. Najmanj štiri milijone evrov na leto bo šlo za preventivo ter zmanjševanje zdravstvene škode in stroškov zaradi kajenja. Uvedba enotne embalaže ostaja v predlogu zakona.

Urejanje koncesij

Potem je tu novela zakona o zdravstveni dejavnosti, s katerim se zdravstvena ministrica v glavnem loteva področja koncesij, ureja pa tudi nekatero drugo problematiko.

Bistveni predlogi so:

• koncesije bodo podeljevali na podlagi potreb javne zdravstvene mreže, ne več po pobudi zdravnikov;
• čas trajanja koncesije bo omejen na 30 let;
• koncesij ne bo mogoče dedovati ali prodati;
• izvajalec zdravstvene dejavnosti mora imeti zaposlenega odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, ki ne sme biti v delovnem razmerju za polni delovni čas pri drugem delodajalcu, dovoljeno je le dopolnilno delo;
• zdravstveni delavec, ki je v delovnem razmerju v javnem zdravstvenem zavodu, bi lahko opravljal storitve drugje največ v obsegu osmih ur na teden in le na podlagi predhodnega pisnega soglasja delodajalca.

Pri zadnjem vprašanju naj bi bila mnenja znotraj koalicije deljena. Nekateri naj bi namreč podpirali ukrep, da se zdravnikom v javnem sektorju prepove "popoldansko delo".

Kako odpraviti čakalne vrste in večurno čakanje?

Prejšnji teden se je končala tudi javna razprava predloga novele o pacientovih pravicah. Ta med drugim določa najdaljši čakalni čas pri zdravniku, uvaja novo stopnjo nujnosti na napotnici in podrobneje ureja področji čakalnih vrst in seznamov.

Izvajalci bodo morali svoje delo organizirati tako, da bodo bolniki pred ambulanto čakali največ pol ure. Foto: STA , Najbolj pereča tema so čakalne vrste. Čeprav je denarja več, zdravstvene ustanove opravijo več storitev, denar pa se namenja tudi za program skrajševanja čakalnih vrst, se te zgolj še podaljšujejo.

Kolar Celarčeva naj bi uvedla novo stopnjo nujnosti na napotnici - poleg nujno, hitro in redno še zelo hitro, po kateri bodo bolniki obravnavani v dveh tednih. Hkrati bodo morali izvajalci svoje delo organizirati tako, da bodo bolniki pred ambulanto čakali največ pol ure. Izvajalec bo moral nekaj dni prej vzpostaviti stik z bolnikom.

K temu, da pacienti ne bi več ur čakali, čeprav so bili naročeni ob točno določeni uri, bi kljub temu lahko največ pripomogli vodilni v zdravstvenih ustanovah, ki bi ustrezno organizirali delo in zaposlene prepričali, da do takšnih razmer ne bo več prihajalo. 

Pregled cen zdravil in medicinskih pripomočkov

Ob pomanjkanju virov financiranja, ki bi zagotovili finančno vzdržnost zdravstvene blagajne, številni opozarjajo tudi na drugo stran, izdatke za nakup opreme, zdravil in medicinskih pripomočkov. Bolnišnice in druge zdravstvene ustanove namreč zanje letno namenijo na stotine milijonov evrov.

V želji po bolj racionalnih nakupih naj bi tako v začetku februarja vzpostavili skupno centralno bazo cen zdravstvenih zavodov. Ta bi omogočila večjo preglednost, pa tudi to, da bodo imeli direktorji več informacij o tem, kako, po kakšni ceni, pogoji in kje, kupujejo druge bolnišnice. Tako se bodo lažje odločili za najracionalnejši nakup.