Kdo so vplivni tobačni lobisti, ki zadnje tedne obiskujejo slovenske politike

Ključni poudarki:

- V javni obravnavi je ostrejši tobačni zakon.
- Lobisti si izmenjujejo kljuke pri slovenskih politikih.
- Nasprotnike najbolj moti enotna embalaža škatlice cigaret in licence za prodajo tobačnih izdelkov.
- Proti ostrejšemu zakonu lobirajo:
--> Philip Morris,
--> Trgovinska zbornica Slovenije (v imenu več slovenskih podjetij),
--> Pristop,
--> Japan Tobacco International (JTI).

Predstavniki podjetja Philip Morris so se lani in letos mudili na finančnem ministrstvu (zgoraj sedež podjetja v New Yorku).

Predlog nove tobačne zakonodaje, ki bo v javni obravnavi še slaba dva tedna, se bo znašel na veliki preizkušnji. Med nasprotniki predloga, ki bo močno zaostril pogoje prodaje in oglaševanja tobačnih izdelkov, namreč niso zgolj nekatera naša največja trgovska podjetja (Petrol, Mercator, Delo Prodaja), ampak tudi svetovni tobačni velikani.

Nasprotniki nove tobačne zakonodaje skušajo na omilitev napovedanih sprememb vplivati prek različnih kanalov. V Slovenijo sicer že danes prihaja evropski komisar za zdravje in varnost hrane Vytenis Andriukaitis, velik zagovornik ostrejše tobačne zakonodaje. Sestal se bo z ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, podpisano pod predlog nove zakonodaje.

Evropski komisar za zdravje in varnost hrane Vytenis Andriukaitis, jevelik zagovornik ostrejše tobačne zakonodaje.

Tobačna zakonodaja – raj za lobiste

Da je odločanje o tobačni zakonodaji na ravni EU in posameznih držav raj za lobiste, se je najbolje videlo leta 2013. Takrat je Evropska komisija napovedala sprejetje nove tobačne direktive, ki jo zdaj v svojo zakonodajo uvaja tudi Slovenija.

Svetovni proizvajalci cigaret so jo razumeli kot vojno napoved. Zaupni dokumenti, ki jih je objavil časnik Observer, so razkrivali, da je samo ameriška tobačna multinacionalka Philip Morris International za lobiranje v Bruslju najela 161 ljudi. Ti so se sestali kar z 233 poslanci Evropskega parlamenta.

Delna bruseljska zmaga tobačnih velikanov

Največja tarča lobistične vojske Philip Morrisa je bil člen direktive, ki je predpisoval enotno embalažo cigaret. Po prvotni različici bi morale biti tri četrtine cigaretne škatlice prekrite z opozorili o škodljivosti kajenja in fotografijami uničenih zob, tumorjev v ustih, gangrene in drugih posledic te razvade. To je bilo za tobačne multinacionalke nesprejemljivo.

Njihov pritisk je bil vsaj deloma uspešen. Velikost opozoril na škatlicah so uspeli s 75 odstotkov površine zmanjšati na 65 odstotkov. Obenem je iz direktive izpadla prepoved tanjših ("slim") cigaret. Do leta 2020 pa so uspelo preložiti uveljavitev prepovedi prodaje cigaret z okusom, ki so priljubljene predvsem pri mladih.

Philip Morris že dvakrat pri Mramorjevih

Lobisti na finančnem ministrstvu, ki ga vodi Dušan Mramor, opozarjajo na domnevne javnofinančne posledice sprejetja strožjega zakona.

Fronta se je zdaj iz Bruslja preselila v države članice, med drugim tudi v Slovenijo. Že junija lani so predstavniki Philip Morrisa obiskali slovensko ministrstvo za finance. Ena od tem sestanka je bila prav enotna embalaža cigaret.

Delegacija tobačne multinacionalke je uslužbencem ministrstva predstavila študijo mednarodne svetovalne družbe KPMG. V njej je mogoče prebrati, da uvedba enotne embalaže pospešuje rast črnega trga tobačnih izdelkov. To naj bi dokazoval primer Avstralije, ki se je kot prva država na svetu odločila za ta ukrep.

Ministrstvo, ki ga vodi Dušan Mramor, so predstavniki Philip Morrisa spet obiskali v začetku lanskega septembra. Le slabe tri tedne pozneje so z ministrstva za zdravje uradno sporočili, da so začeli pripravljati spremembe tobačne zakonodaje.

Kaj je bistvo strategije nasprotnikov

V tobačni multinacionalki, ki letno ustvari 70 milijard evrov prihodkov, kar je skoraj devetkrat več od letnih prihodkov slovenskega proračuna, so očitno vedeli, na koga se velja obrniti.

Mramor je še lani poleti veljal za daleč najmočnejšega ministra vlade Mira Cerarja. V istem času je bila ministrica za zdravje v političnem smislu že oslabljena. Znašla se je pod valom številnih kritik in pozivov k odstopu.

Po podatkih o lobističnih stikih, ki jih zbirajo na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), in informacijah iz državnega zbora so nasprotniki novega tobačnega zakona, ki bo v javni obravnavi do začetka aprila, že nekaj mesecev v nizkem štartu.

Njihovi pogosti obiski na ministrstvu za finance pričajo tudi o bistvu njihove lobistične strategije. Ta se ne spušča na polje razprav o večji ali manjši škodljivosti tobaka, ampak opozarja na domnevne javnofinančne posledice. Nasprotniki poudarjajo, da bo novi zakon povečal nelegalno trgovino s tobakom. To pa bi pomenilo tudi izpad davčnih prihodkov.

Obisk pri poslancih SMC

Ob Philip Morrisu je med nasprotniki novega zakona najbolj aktivna Trgovinska zbornica Slovenije (TZS). Njeni predstavniki so sredi decembra obiskali poslansko skupino vladajoče SMC, iz katere prihaja tudi ministrica Kolarjeva.

"Predstavili so nam več argumentov. Nekateri so bili utemeljeni, spet pri drugih pa so bile številke po moji oceni precej mimo," nam je dejal poslanec SMC in podpredsednik državnozborskega odbora za zdravstvo Branko Zorman. V začetku istega meseca je delegacija TZS obiskala tudi dva funkcionarja državnega zbora.

"Podpiramo prizadevanja države za skrb za zdravje ljudi, še posebej mladoletnih. Želimo pa si, da bi pri oblikovanju zakonodajnih tobačnih novosti sledili predvsem prenosu direktive in ne sprejemali dodatnih ukrepov," so pojasnili na TZS.

Interese prodajalcev brani zbornica

"Ti ukrepi bi za podjetja pomenili dodatno obremenitev, nove investicije ter celo reorganizacijo dela, predvsem pa zmanjšanje prometa zaradi povečanega sivega trga in zmanjšanja nakupa tujcev, za državo pa zmanjšanje prihodkov v proračun," so dodali na TZS.

Prav TZS je ključni interesni predstavnik več velikih slovenskih podjetij, ki prodajajo tobačne izdelke. Že julija lani so se predstavniki TZS, Petrola, Mercatorja in Dela Prodaje – treh družb, ki imajo skupaj v lasti več kot tisoč prodajnih mest za tobačne izdelke – sestali s predstavniki ministrstva za finance in Fursa.

"Izkušnje iz tujine kažejo, da prekomerno višanje trošarine na tobak in tobačne izdelke ter uvedba licenčnin lahko vodi v črni trg ter povzroča porast le-tega in kriminalitete na tem področju," so nam pojasnili na Petrolu. Prav napovedana sprememba tobačne zakonodaje naj bi bila ključni razlog, da Mercator pred časom od Dela Prodaje ni odkupil njene dejavnosti prodaje.

Kdo še lobira proti zakonu

Po navedbah zbornice jim je na tem sestanku finančno ministrstvo predstavilo osnutek tobačnega zakona. Tega so sicer pripravljali na ministrstvu za zdravje. Na sestanku so bili tudi predstavniki Philip Morrisa.

Na strani nasprotnikov zakona je po naših podatkih tudi medijsko-oglaševalska agencija Pristop. Ta naj bi na ministrstvo za zdravje poslala več podatkov o škodljivosti nove ureditve.

V Pristopu na vprašanje, v čigavem imenu lobirajo na področju tobačne zakonodaje, niso odgovorili. Po naših informacijah so v Pristopu med podatki, ki so jih pošiljali, navajali tudi ugotovitve študije KPMG. Iste, ki jo je finančnemu ministrstvu predstavljal Philip Morris.

"Najbolj jih moti enotna embalaža"

Decembra lani so na ministrstvu gostili še eno delegacijo iz sveta tobačnih multinacionalk. Predstavniki Japan Tobacco International (JTI), enega od štirih tobačnih velikanov, so jim predstavili svoja stališča trenutne ureditve na področju obdavčitve tobaka in tobačnih izdelkov.

"Nobenega od podjetij, ki jih omenjate, pri nas še ni bilo. Verjamem pa, da se bodo v lobiranje aktivneje vključila, ko bo vlada zakon vložila v parlamentarno proceduro," je ocenil Zorman. "Opazen je pritisk prodajalcev elektronskih cigaret (ki bi se zaradi trošarin podražile za 200 odstotkov, op. a.). Že zdaj pa je jasno, da nasprotnike zakona najbolj moti enotna embalaža," poudarja poslanec SMC.

Zgodba je podobna tudi v drugih evropskih državah. Predpisati jo želijo na Irskem, v Veliki Britaniji in Franciji, kjer tobačne multinacionalke že grozijo s tožbami zaradi kršitev pravic do intelektualne lastnine. Deset držav EU, med njimi tudi Italija, Španija in Poljska, je že napovedalo, da enotne embalaže ne bodo uvajale.

Ključni kamen spotike – licence

Vsaka prodajalna tobačnih izdelkov bo morala pridobiti licenco. Stala naj bi 200 evrov na leto.

Veliki trgovci bodo morali po predlogu novega zakona za vsako novo poslovalnico posebej pridobiti licenco. Na ministrstvu so predvideli, da bi licenčnina znašala 200 evrov za prodajno mesto. Letno bi torej iz licenčnin zbrali okoli 1,3 milijona evrov.

Licenčnine prinašajo tudi poseben mehanizem, ki se ga prodajalci cigaret najbolj bojijo. Ta bi namreč omogočal učinkovite sankcije za kršitve zakona. Ob morebitnem pogostem kršenju prepovedi o prodaje mladoletnim osebam bi lahko posamezno prodajno mesto izgubilo licenco za trženje tobačnih izdelkov. S polic bi jih zato prodajalec moral umakniti, v primeru nadaljnje prodaje pa bi plačal visoko globo.

Po predlogu zakona bodo licence za prodajna mesta izdajale pristojne upravne enote. Na ministrstvu poudarjajo, da so jih pri ureditvi področja licenc vodili zgledi Finske in Madžarske.

Veliko prodajnih mest sicer upravljajo samostojni podjetniki in imetniki franšiz, zato ni izključeno, da bo ministrstvo svoje načrte v tem delu predloga zakonskih sprememb v prihodnjih tednih omililo.